Stalna razstava

Pojdi za en klik nazaj

Božidar Jakac

BOŽIDAR JAKAC (1899, Novo mesto – 1989, Ljubljana), znani slovenski slikar in grafik, je študiral na akademiji v Pragi ter se študijsko izpopolnjeval v Berlinu in Parizu. Bil je pomemben portretist, veliko je potoval po svetu in beležil vtise s potovanj tako v slikarstvu in grafiki kot tudi v fotografiji in filmu. Bil je med glavnimi pobudniki in organizatorji ustanovitve Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani ter hkrati tri mandate njen rektor. Bil je pobudnik Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani leta 1955, dvakrat predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov, od 1948 do 1950 tudi predsednik Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije kot tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dopisni član drugih jugoslovanskih akademij, član Evropske akademije v Parizu in častni član Accademia delle Arti del Disegno v Firencah. Prejel je vsa osrednja kulturna državna priznanja, doma in v tujini je imel okrog dvesto samostojnih razstav. Živel in ustvarjal je v Ljubljani, kjer je tudi umrl 20. novembra 1989.

Božidar Jakac je bil tesno povezan s Kostanjevico na Krki, saj je bila iz bližnje vasi Slinovce po rodu njegova mati. Tudi to je botrovalo, da je leta 1974 novoustanovljeni galeriji, ki nosi njegovo ime, daroval obsežen opus grafik, pastelov in olj. Njegovemu zgledu so z donacijami umetniških del sledili umetnik Tone Kralj in zapuščina kostanjeviškega umetnika Jožeta Gorjupa. Prvo odprtje treh stalnih zbirk omenjenih umetnikov sega v leto 1976. Izbor del in njihovo umestitev v razstavišče je, za svojo postavitev, opravil Božidar Jakac sam. Leta 1999 je, po prenovi prostorov, delnem restavriranju in pridobitvi novih del, postavitev pripravila kustodinja Barbara Rupel. Novo postavitev so leta 2009, ob 110. obletnice rojstva umetnika, podpisali avtorji: Andrej Smrekar, Milček Komelj, Goran Milovanović in Jovo Grobovšek. Od 17. junija 2023 pa je na ogled zadnja prenovljena stalna postavitev, ki jo je pripravila kustodinja Galerije Božidar Jakac, Kristina T. Simončič in vsebinsko sledi kronologiji umetnikovega življenja in dela. Na ogled je izbor 83 umetniških del zbirke Božidarja Jakca, ki sicer obsega več kot 2600 enot. Izmed predstavljenih na novi postavitvi je 29 slik, 48 grafik ter 6 risb, ki časovno pokrivajo Jakčevo ustvarjanje vse od mladostnega in praškega akademskega obdobja, preko zrelih del krajin in portretov prepoznavnega Jakčevega liričnega realizma do njegovih partizanskih grafik in velikih grafik njegovega zadnjega obdobja, ki segajo v 70. leta prejšnjega stoletja. V razstavišče sta umeščeni tudi dve vitrini. V prvi je v elektronski obliki mogoče prelistati izbor skic in risb iz risarskih dnevnikov Božidarja Jakca, ki so nastajali med njegovim študijskim obdobjem v Pragi ter na potovanjih v prvi polovici 20. let prejšnjega stoletja. Druga vitrina ima pedagoški značaj, v njej pa je na ogled izbor grafičnih matric in pripomočkov in slikarska paleta, ki bodo ustvarjalni proces izdelave grafik in slik približali obiskovalcem ter mlajšemu občinstvu.

FOTO: fototeka Galerije Božidar Jakac, na vseh razstavljenih in reproduciranih delih B. Jakca © Primož Pablo Miklavc Turnher.

Božidar Jakac
Koncert, 1921
lesorez na papirju
l: 34,20 x 22,,50 cm; o: 28 x 17,50 cm; Fototeka GBJ | Avtorske pravice: © Primož Pablo Miklavc Turnher
Božidar Jakac
Kurent, (1922)
olje na platnu
195,70 x 111,40 cm | Avtorske pravice: Fototeka GBJ, © Primož Pablo Miklavc Turnher
Božidar Jakac
Washingtonski avtoportret, 1930
olje na platnu
100,50 x 79,50 cm | Avtorske pravice: Fototeka GBJ, © Primož Pablo Miklavc Turnher
Božidar Jakac
Teranova trta, 1972
barvni lesorez na papirju
l: 93 x 62 cm; o: 65,5 x 38,7 cm | Avtorske pravice: Fototeka GBJ, © Primož Pablo Miklavc Turnher