O samostanu

O nas / O samostanu

O samostanu

V času plemiške družine Spanheimov v 12. in 13. stoletju je Kostanjevica na Krki postajala močno gospodarsko, politično in upravno središče ob takratni deželni meji. Koroški vojvoda Bernard Spanheimski je leta 1234 v neposredni bližini Kostanjevice na Krki, ob izviru potoka Obrh, ustanovil cistercijanski samostan Fons Beatae Mariae, s katerim naj bi še utrdil svojo gospodarsko moč in zagotovil družini prostor za zadnji počitek. Samostanu je podaril obsežne posesti, zato se je le-ta uvrščal med najbogatejše zemljiške posesti na tedanjem Kranjskem. Hkrati je predstavljal središče verskega, prosvetiteljskega, trgovskega in gospodarskega življenja. V samostanu je v določenem obdobju bivalo največ 86 menihov in laikov.

Prvotno zgodnjegotsko zasnovan samostan je bil v obdobjih renesanse in baroka večkrat temeljito prenovljen in dograjen. V prvi polovici 18. stoletja so bili zgrajeni baročna kulisa in obrambna stolpiča s poslikavo Frana Jelovška, dokončano pa je bilo tudi eno največjih arkadnih dvorišč v Evropi. Leta 1786 je cesar Jožef II. samostan razpustil. Premoženje je bilo preneseno v kranjski verski fond, cerkvena oprema razprodana na dražbi, cerkev pa je bila desakralizirana. Nekdanji samostan je postal sedež gozdne uprave in notariata, vanj pa se je naselilo tudi večje število stanovalcev. Po drugi svetovni vojni so v stavbnem kompleksu s svojimi proizvodnimi obrati gostovala podjetja Agrokombinat, Labod in Iskra. Z ukinitvijo delovanja samostana se je začel tudi proces propadanja, ki je dosegel vrhunec v požigu in porušenju leta 1942/43, naknadno pa je bil razdejan po koncu vojne. Prva konservatorska in restavratorska dela so izvedli študentje seminarja pri profesorju Francetu Steletu okoli leta 1933, temeljita obnova pa je stekla leta 1957, ko se je porušil tudi zvonik. Zaščitna in prenovitvena dela na nekdanjem samostanu so se odvijala vse odtlej in potekajo še danes. Nekdanji samostan je bil leta 1989 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena in uvrščen med spomenike, ki jim država namenja posebno pozornost. Leta 1974 se je v prostore nekdanjega samostana naselila Galerija Božidar Jakac, medtem ko je v okolici že od leta 1961 nastajal park skulptur Forma viva. Prostor nekdanjega samostana in njegova okolica sta se izkazala za idealen prostor za organizacijo različnih kulturnih dejavnosti s področja likovnih, glasbenih in uprizoritvenih umetnosti.