Bogdan Borčić: Atelje

8. prenovljena postavitev v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića

Izbor grafik za nova postavitev v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića tokrat izpostavlja zgolj en cikel, nastal v letu 2003. Gre namreč za zaključeno celoto, zajeten cikel, ki ga Bogdan Borčić začne slikarsko razvijati leta 1998, v akrilu na platnu, nato pa nekaj let kasneje izvede serijo grafik, kot tudi nekaj risb. Tudi zato smo tokrat izjemoma poleg grafik v postavitev umestili še tri risbe in eno sliko, ter Borčića izpostavili kot avtorja, ki se suvereno izraža tako v slikarstvu kot tudi v grafiki in risbi, poudariti pa smo želeli tudi hotene različne učinke, ki jih je avtor v istem ciklu gradil pri različnih podlagah in različnih tehnikah. Reminiscence na ateljeje, predvsem kot posvetilo njemu dragemu profesorju Gabrijelu Stupici, lahko najdemo pri Borčiću že prej, tudi v delu Tihožitje s trnki (1961), ki jo hranimo v naši ustanovi kot del Zbirke Gorjupove galerije, večino slikarskih del iz cikla Atelje pa hrani Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec. Med njimi je mogoče kot Alegorijo upodobitve modernističnega ateljeja poudariti delo Rdeči atelje (1999), ki ga je Borčić leta kot hommage posvetil Henriju Matissu in njegovemu delu z enakim naslovom.

V sebi lastni maniri dvodimenzionalnega slikarstva se Borčić, ne glede na to v katerem mediju se izraža, ne trudi s perspektivo upodobljenih predmetov temveč jo zavestno ukine. Gre mu predvsem za korelacijo predmeta in prostora. Monokromna površina ozadja je tista, ki daje prostorsko globino ter vzpostavi kontrasten dialog z ateljejskim atributom. Borčićevi ateljeji so intimističen, posvečen prostor, ki pravzaprav ne nudi pogleda vanj. Iz upodobitev ateljejev ali umetnikov v ateljeju smo namreč pogosto vajeni možnosti ambientalnega voajerističnega pogleda v proces in način umetnikovega ustvarjanja, kjer je na stenah mogoče prepoznati tudi mnoga druga avtorjeva dela. V delih Bogdana Borčića tega ni in to hermetičnost je v portretni fotografiji Bogdana Borčića odlično ponazoril tudi znani portretist, fotograf Tihomir Pinter.

Kustos: Goran Milovanović
Foto: Matej Jordan