Upodobitve Ivana Cankarja v zbirki Galerije Božidar Jakac

Ivan Cankar je v 100 letih od svoje smrti v narodnem spominu zasedel mesto skorajda mitske osebnosti, vizionarskega ideologa, nemirnega boema in prodornega misleca. Na njegov vpliv, kulturno in duhovno dediščino pa opozarjajo tudi mnoga umetniška dela, ki so jih navdihnili bodisi njegova literarna dela bodisi Cankar sam.

Galerija Božidar Jakac v svojem fondu hrani 47 upodobitev Ivana Cankarja različnih avtorjev ter več kot trideset del Božidarja Jakca, ki se motivno vežejo na Cankarjevega Kurenta. Podobo našega največjega literata so v kiparskem, slikarskem ali grafičnem mediju ulovili Lojze Dolinar, Jože Gorjup, Janez Boljka in Franjo Stiplovšek. Številčno izstopajo dela kiparja Janeza Boljke, ki se je od 1969 kar dve desetletji posvečal upodabljanju Ivana Cankarja v najrazličnejših variacijah. Pogosto ga je upodobil v družbi muze ali knjige, kot donatorja, pasivno sedečega ali uporno stoječega z iztegnjenimi rokami ter odrešeniško pribitega na križ. Predstavljal mu je arhetip nerazumljenega umetnika, vagabunda, katerega izmuzljivo podobo je Boljka skušal priklicati v življenje tudi v grafičnem in slikarskem mediju. Večina del je na ogled na kiparjevi stalni postavitvi v Galeriji Božidar Jakac.

Med najbolj prepoznanimi literarnimi osebami iz Cankarjevih del je gotovo lik Kurenta iz istoimenske povesti, ki je z družbeno-kritično in umetniško odrešenjsko tematiko bil kot referenca sprejet pri številnih slovenskih umetnikih. V liku goslača z nadnaravnimi lastnostmi, je našel svoj alter ego tudi Božidar Jakac. Ob priložnosti praznovanja 100 obletnice Cankarjeve smrti je na razstavi na ogled serija originalnih linorezov za prvo poglavje Cankarjeve povesti, ki so v knjižni izdaji izšli šele leta 1979. Kurenta je Jakac upodabljal tudi v svojih študijskih letih v Pragi, kar dokazujeta dva osnutka plakata za njegovo razstavo leta 1923. Istega leta je nastala tudi ekspresionistična celopostavna upodobitev v olju, ki je skupaj z risbami na isto tematiko del Jakčeve stalne postavitve v Galeriji Božidar Jakac.

Likovne podobe velikega pisatelja na razstavi dopolnjujejo Cankarjeva literarna dela, izbrani prevodi, prvotiski in zgodnji tiski, ki jih je za to priložnost posodila Valvasorjeva knjižnica Krško.

Kustosinja: Kristina T. Simončič

Foto: Alja Fir, arhiv GBJ