Katja Oblak: Prostor novega spomina

Katja Oblak (1975) je ena tistih mladih kipark, ki so svojo pozicijo našle v principu klasičnega kiparskega ustvarjanja. Njena dela zaznamujejo pretanjena tenkočutnost v izbiri izraznih materialov kot tudi upoštevanje telesnosti (objekt – figura), prostorske gradnje, kar skuša nadgraditi z video posnetki, zvokom in gibom (neposredno izveden performans ali na video posnetku).

Tokratno razstavo z naslovom Prostor novega spomina je zasnovala za lapidarij. Z njo nadaljuje avtobiografsko refleksijo o vlogi, poziciji, stanju in na sploh odzivanju lastnega telesa na dogajanje v okolju. Vemo, da je prav spoznanje, da je vsak gib telesa zelo močno pa čeprav nemo izrazilo, pripeljalo do nastanka in razvoja kreativnega plesa. Katja Oblak je kot plesalka predvsem japonskega buta prav v plesu našla vzporednice s kiparstvom, kot da je njeno telo med plesom – gibanjem v prostoru že samo po sebi kiparski “material”.

Umetnica pripoved o trenutku lastnega življenja beleži s pomočjo izbranih sekvenc gibanja ali stanja lastnega telesa ali telesa drugega, ki jih preko odtisa živega telesa prevede v kiparsko formo. Na ta način sekvenco celotnega giba zvede na raven metafore, ki nagovarja gledalca, da z močjo lastne imaginacije zapolni praznine kipa v popolno telesno obliko. Svojo pripoved je zasnovala v štirih sklopih in jih s tem prilagodila prostorski danosti razstavišča. Poimenovala jih je Os sebe, Dvojina, Ples v naravi in Srečanje.

Kustosinja: Barbara Rupel

Foto: Tomaž Lunder, arhiv GBJ