Drago Tršar: Monument

Akademski kipar in akademik Drago Tršar je pomembno zapisan v patrimonij slovenskega kiparstva. Njegova izjemna dela, od monumentalnega javnega kiparstva do male plastike, lahko najdemo v vseh preglednih publikacijah slovenske likovne umetnosti 20. stoletja, prepoznaven pa je tudi po delih v številnih drugih likovnih medijih. Drago Tršar je bil tudi dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 2017, ob avtorjevem visokem življenjskem jubileju in ob pobudi Moderne galerije, smo v Galeriji Božidar Jakac pristopili k medinstitucionalnemu projektu z naslovom: Monument – Drago Tršar. Široko zastavljena in poglobljena strokovna obdelava avtorjevega opusa s strani kar sedmih muzejskih in galerijskih institucij, je med leti 2017 in 2019, ko s projektom končujemo ravno v Kostanjevici na Krki, rezultirala v nizu razstav po vsej Sloveniji.

Prva razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj (25. 4. – 3. 6. 2017) je bila preglednega značaja, v Galeriji Murska Sobota (8. 3. – 16. 6. 2018) so se osredotočili na avtorjeva dela na japonskem papirju, sledila je osrednja pregledna razstava monumentalnega kiparstva v Moderni galeriji, s podnaslovom Monumentalnost in množica (14. 6. – 30. 9. 2018). Razstavi v Mestni galeriji Piran, razstavišču Obalnih galerij Piran (6. 7. – 26. 8. 2018) in v Mestni galeriji Muzeja in galerij mesta Ljubljana (22. 11. 2018 – 20. 1. 2019) sta izpostavili dva avtorjeva motivna cikla, morje in erotiko. Razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti (23. 11. 2018 – 20. 1. 2019) pa se je za razliko od ostalih razstav posvečala širšemu tematiziranju spomenikov in skulptur v javnem prostoru, s fokusom na delih Draga Tršarja in njihovi interpretaciji skozi oči dveh sodobnikov.

Postavitev v Galeriji Božidar Jakac, kot zadnja v nizu, obsega preplet del iz vseh ustvarjalnih obdobij po izboru avtorja, pri čemer se postavitev v šestih sobah razstavišča galerije osredotoča na plastiko manjših formatov v bronu, mavcu in keramiki.

Kustos: Goran Milovanović

Foto: Tomaž Grdin, arhiv GBJ