Razstava

D K V / Dugo, Kusterle, Valvassori: Tri zgodbe z meje.

19. 10. 2018 – 07. 04. 2018

V novih razstavnih prostorih GBJ predstavljamo tri mednarodno uveljavljene sodobne umetnike, ki živijo in delujejo na širšem področju Gorice; Franca Duga (1941), Roberta Kusterleta (1948) in Giorgia Valvassorija (1947). Razstava DKV. Dugo Kusterle Valvassori. Tri zgodbe z meje, predstavlja v zadnjih dveh desetletjih nastalo, slogovno in vsebinsko povsem različno, likovno produkcijo umetnikov, ki se tokrat prvič predstavljajo skupaj. Razstava je nastala v sklopu čezmejnega projekta Pilonove galerije Ajdovščina in ERPAC – Ente Regionale per il Patrimonio Culturale della Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia.

Ideja, da bi združili tri umetnike, ki se tako razlikujejo po značaju, načinu dela, oblikah izražanja in celo v tem, kako pojmujejo umetnost, a ki jih označuje skupen prostor ob meji, vzbuja v nas razmislek o tem, ali jih lahko primerjamo in najdemo sorodno napetost, podobno težnjo po videti dlje, onkraj meje, ki jo sami pojmujejo kot izziv in je zanje torej prej povod za širitev kot omejitev.

Delo vsakega od treh so večkrat postavili v odnos z mejo: v zapisu o delu Franca Duga je Marco Goldin omenil »mejo kot eksistenčno stanje«; Giorgio Bonomi je v razmišljanju o umetniškem razvoju Giorgia Valvassorija povedal, da »živeti in delati v prostoru ob meji je močno zaznamovalo njegovo delo, kot tudi njegovo življenje«; Roberto Kusterle je sam v intervjuju priznal, da je prostor, kjer živi, pomemben, ko je govoril o »močni srednjeevropski dediščini, določenem tipu vizije, o uporabi goste črnine […]. Zgodovina nam še teče v žilah«.

Zgodba Franca Duga se začne z zgledom z vzhoda, na začetku svoje slikarske in graverske kariere ga slikar in grafik Jiří Anderle ni prevzel nič manj kot Rembrandt. Dugo občuduje preciznost in včasih neusmiljenost črte, s katero češki umetnik razišče najtemnejše plati človeštva v dimenziji izven časa, ter njegovo drznost, ko brez prikrivanja in brez cenzure na nadrealističen način razkrije resnico, ki je včasih tudi grozna; pri Rembrandtu opazuje tehniko, mojstrsko podajanje luči in senc, sposobnost psihološkega poglabljanja, in to Dugo ponovi v svojem delu, začenši z avtoportreti, ki v teku njegovega življenja registrirajo minevanje časa.

Fotografija v delu Roberta Kusterleta postane sredstvo, ki izbriše vse meje med resnico in pretvarjanjem oziroma ju tako pomeša, da ni več mogoče razločiti, kaj je realno in kaj ni, in ju spremeni v to, kar bi lahko bilo. Rdeča nit povezuje delo iz preteklih let s sodobnim tako z vidika tehnike kot z vidika vsebine: avtorja očara odnos med človekom in naravo. Narava pride naproti umetniku skoraj naključno, ko se sprehaja ob morju ali reki. Narava je v tem primeru zemlja, voda, kamni in vse, kar voda prenaša in lahko tudi delno spremeni v primerjavi s tem, kar je bilo v začetku, in na ta način sugerira nove svetove, nove zgodbe.

Kar ponuja Giorgio Valvassori, je igra nasprotij, za katero izbere elemente, materiale in oblike, ki so vezani na bistvenost geometrije in prostora, blaga in lesa, železa in svinca. Oblike prikličejo v spomin situacije, predmeti interagirajo s prostorom in gledalcem, kipi in instalacije spodbudijo drugačno percepcijo, ki destabilizira zdravo pamet tako, da zoperstavi videzu realnost vsakdana in se pri tem igra z antinomijami, ironijo in dramo, lahkotnostjo in težkostjo, pojmom in materialnostjo, z dvoumnostjo nasploh.

(Franca Marri, iz kataloga razstave)

Foto: Alja Fir

Razstave / Aktualne

  • Cisterscapes

    kulturna krajina cistercijanov

    31. 05. 2024 - 31. 12. 2024

    O mednarodnem projektu Cisterscapes in prejemu Znaka evropske dediščine: Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične sta se v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključili v mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja …
  • Skupinska razstava Nova doba

    Nova doba: Umetniški diskurzi o družbenih in klimatskih spremembah

    24. 05. 2024 - 28. 07. 2024

    Igor Bošnjak, Isidora Branković, diSTRUKTURA, Jovan Došenović, Dejan Marković, Marija Marković, DNLM, Bojan Mrđenović, PLATEAURESIDUE, Helena Tahir, Nikola Tomić in Adrienn Újhazi Skupinska razstava Nova doba: Umetniški diskurzi o družbenih in klimatskih spremembah predstavlja dela …
  • Tejka Pezdirc

    Začasno stanje

    12. 04. 2024 - 14. 07. 2024

    Kiparka Tejka Pezdirc se na razstavi Začasno stanje v lapidariju Galerije Božidar Jakac predstavlja z instalacijo fragmentiranega telesa, kjer se srečujemo z njegovim pogonskim sistemom. Četudi kiparka poseže po materialih kot so epoksi, silikon, tekstil, mavec, je material, v katerem …
  • XVIII. postavitev v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića

    Bogdan Borčić & Tihomir Pinter: V dialogu

    08. 02. 2024 - 31. 01. 2025

    V sklopu osemnajste postavitve v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića smo v dialog postavili dela slikarja in grafika Bogdana Borčića in fotografa Tihomirja Pinterja, ki ne ozirajoč se na rabo različnih umetniških medijev komunicirajo s stališča zgodovinske perspektive in duha časa.

Razstave / Prihajajoče

  • Jože Marinč

    Pregledna razstava ob 70. letnici

    14. 08. 2024 - 27. 10. 2024

    Jože Marinč bo v letu 2024 napolnil 70 let. Ker je edini v Kostanjevici na Krki živeči vizualni umetnik zadnjih desetletij in pomemben akter pri popularizaciji slikarstva v regionalnem okolju, kot tudi v nacionalnem pomenu, se mu bomo v GBJ poklonili z veliko retrospektivno razstavo. Svoj pe…
  • Karel Plemenitaš

    Ujeti prostori. Pregledna razstava ob 70. letnici

    02. 08. 2024 - 09. 02. 2025

    Umetnik Karel Plemenitaš bo v letu 2024 napolnil 70 let. Kostanjeviški publiki se je prvič predstavil s svojimi grafičnimi deli leta 1982 v Lamutovem likovnem salonu, ter leta 2008 z avtorsko instalacijo na grafiki baziranih del v Lapidariju GBJ. Tokratna razstava, s katero se avtor ponovno …
  • Nikola Vrljić

    Obleganje Oza

    05. 07. 2024 - 25. 08. 2024

    Razstava umetnika Nikole Vrljića v nekdanji samostanski cerkvi z naslovom Obleganje Oza se navezuje na njegovo dojemanje duha aktualnega časa, saj docela ambivalentno povezuje stvarnost in fikcijo. Njegove skulpture predstavljajo svojevrstno sodobno grotesko, ki se nanaša na najrazličnejše …