Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov

O mednarodnem projektu Cisterscapes in prejemu Znaka evropske dediščine:

Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične sta se v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključili v mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi, Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe. V projektu sodeluje mreža sedemnajstih sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz šestih evropskih držav: Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. Kriteriji za sodelovanje pri projektu so bili znanstvena primerljivost in povezanost samostanov proti vzhodni širitveni črti linij Morimond in Clairvaux in njihova zgodnja ustanovitev (12. ali začetek 13. stoletja). Odločilni dejavnik je bila vsaj deloma ohranjena kulturna krajina z vidnimi strukturami okoli posameznih samostanov ter zadosten dostop do zgodovinskih virov in arhivskih dokumentov. Pomemben kriterij je predstavljala tudi obstoječa turistična infrastruktura ter odprtost samostanov javnosti.

Cistercijanske pokrajine so poseben primer zgodovinske kulturne krajine, ki je opredeljena kot skupno delo človeka in narave ter je nastala tekom zgodovine. Kulturne krajine v smislu ohranjanja dediščine predstavljajo najcelovitejšo raven materialne kulturne dediščine, saj lahko vključujejo tudi vse druge skupine dediščine: spomenike, vasi, mesta in odprto podeželje. Cistercijanske krajine odražajo politiko naselitev cistercijanov, oblike in tehnike uporabe zemljišč v kmetijske in gospodarske namene ter njihovo prilagajanje naravnim razmeram in duhovnim smernicam.
Zgodovinska kulturna krajina je nosilec zgodovine in identitete tudi za prebivalce teh območij v današnjem času, čeprav prebivalci teh sledi pogosto ne prepoznajo in ne povezujejo (več) s cistercijanskimi samostani. Obvladovanje in podrejanje prostora cistercijanskega reda se v mnogih sorodnih elementih pokrajin po celi Evropi jasno izraža še danes in tvori zanimiv zgodovinski spomin na minula stoletja, ko so Evropo pred pojavom politično-ekonomskih zvez kot je Evropska unija, transnacionalno povezovale ravno mreže kontemplativnih redov s svojimi postojankami.
Cilji projekta so popularizacija znanja o kulturni krajini cistercijanov preko skupne baze podatkov in spletne strani ter aplikacije za transnacionalno pohodniško pot. Po letih raziskovanja in dela na projektu ter skupne kandidature smo bili v aprilu 2024 vsi partnerji projekta nagrajeni z Znakom evropske dediščine, ki ga podeljuje Evropska komisija.

O razstavi:

Skupna panojska razstava v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti ponuja vpogled v kulturno krajino obeh cistercijanskih samostanov, nekdanjega v Kostanjevici na Krki in še delujočega v Stični. Po splošnem uvodu o zgodovini cistercijanskega reda in obeh samostanih v Sloveniji, so glavne značilnosti cistercijanske kulturne krajine predstavljene po tematskih sklopih: gospodarski in obrambni objekti, vinogradništvo, grangije (pristave), mlinarstvo, dvorci in gradovi, cerkve, ribniki in gozdovi. Podatke o elementih kulturne krajine smo zbirali v preteklih letih in jih vnesli v mednarodno spletno bazo, ki je služila kot osnova za vsebinske sklope. Razstavo dopolnjujejo muzejski predmeti in replike, ki so povezani z obema samostanoma. Razstava bo na ogled tudi v Muzeju krščanstva na Slovenskem naslednje leto od 18. 9. do 21. 12. 2025.

Organizatorja razstave: Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti in Muzej krščanstva na Slovenskem

Kustosa razstave: Kristina T. Simončič, Simon Vidic