Zaključek Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva 2025

Ob zaključku 30. mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva v Kostanjevici na Krki, bosta premierno predstavljeni novi leseni skulpturi, ki sta jih v sklopu letošnjega simpozija (1. 7. – 1. 8. 2025) ustvarili kiparki Nina Tovornik (Ljubljana) in Lucija Jelić (Zadar).

V sklopu letošnje prireditve je bila obnovljena in rekonstruirana tudi ikonična skulptura umetnika Dušana Tršarja: Brez naslova iz leta 1972. Rekonstrukcija se je odvijala pod vodstvom restavratorja Aleša Veneta ter v sodelovanju s kiparjem Mitjo Stanekom in avtorjem dela Dušanom Tršarjem.

Na otvoritvi bo nastopil Pihalni orkester iz Kostanjevice na Krki.

Skulptura kiparke Lucije Jelić nosi naslov Zmaga. Navezuje se na zgodovino človeštva, na nenehno rušenje in grajenje, na destruktivnost človeške vrste in na manipulativnost političnih in javnih diskurzov. Kompozitna skulptura ironično povzema idejo in obliko slavoloka zmage, ki je eden od pokazateljev sodobnih človeških karakteristik, kot sta tekmovalnost in nasilje. Kip porušene in razpadajoče slavnostne arhitekture aludira na ostaline in ruševine civilizacije, ki se v trenutni situaciji velikih družbenih in okoljskih nesorazmerij nima česa veseliti.

Skulptura kiparke Nine Tovornik z naslovom Jejte, moj’ga brata konji je ustvarjena iz enega masivnega kosa hrastovega lesa in predstavlja nekakšen sodoben totem, ki se navezuje na nikdar potešeno požrešnost človeka. Monumentalna skulptura v izjemno ekspresivni maniri kiparjenja z motorno žago prikazuje mitološko pošast, ki pooseblja kolektivno željo in lakoto po kopičenju materialnega in simbolnega. Umetnica s tem kritično analizira neoliberalni obrat in ustvarja spomenik nebrzdanemu potrošništvu.

O Mednarodnem simpoziju kiparjev Forma viva:

Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva sodi med pomembnejše kontinuirane manifestacije s področja vizualnih umetnosti v Sloveniji. Forma viva je bila že v osnovi koncipirana kot enotna blagovna znamka državnega pomena, ki je začela delovati leta 1961 na dveh deloviščih, v Kostanjevici na Krki (od 1961) in v Seči pri Portorožu (od 1961), kasneje pa se je za krajši čas razširila tudi na delovišči v Ravnah na Koroškem (1964-2014) in Mariboru (1967-1986). Vsaka od štirih lokacij simpozija je (bila) osredotočena na material, ki je značilen za to območje: v Kostanjevici na Krki so skulpture ustvarjene iz hrastovega lesa, v Seči pri Portorožu iz kamna, v Ravnah na Koroškem iz kovine in v Mariboru iz betona.

V Kostanjevici na Krki je kot material tradicionalno uporabljen hrastov les, ki prihaja iz bližnjega Krakovskega gozda. Tu se je simpozij v obdobju 1961-1966 odvijal vsako leto, nakar je bil preoblikovan v bienale (1968-1988). Leta 1988 je bilo delovanje simpozija v luči velikih družbenih sprememb za desetletje opuščeno, nato pa je bilo leta 1998 ponovno oživljeno. Od takrat vsako drugo leto v Kostanjevici na Krki gostimo kiparke in kiparje iz celega sveta, ki jih izberemo na razpisu. V parku skulptur, ki obkroža Galerijo Božidar Jakac in mesto Kostanjevica na Krki, je na ogled več kot 100 skulptur, ki so nastale v okviru simpozija.