Bogdan Borčić: In principio erat Dachau

10. postavitev v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića

Bogdan Borčić je bil v koncentracijskem taborišču Dachau kot mlad fant v najbolj občutljivih letih lastnega življenja žrtev sistematičnega terorja II. svetovne vojne. Vsi vemo, kako intenzivno se v mlado človeško dušo, ki se šele dobro uči življenja, vtiskujejo izkušnje, a malo jih ve (čeravno občutno preveč), kaj mladi duši naredi ognjeni pečat izkušnje koncentracijskega taborišča. Borčičeva izkušnja Dachaua in posledično odprta vprašanja eksistencialno humanistične narave so v veliki večini njegovih del ostajala vseskozi prisotna, a so se izražala skozi simboliko likovnih elementov. Bodisi v strogem geometrijsko shematičnem redu ribiških mrež ali v mrežno strukturo postavljenih in pogosto numeriranih školjkah, ki so zapirale ves slikovni prostor in se z leti počasi spreminjale v točke, na koncu v majhne perforacije. Zadnji cikel nazorno kaže, da je temeljni motiv, ki je prisoten prav na vsakem delu Bogdana Borčića, ravno izkušnja taborišča.

Vendar v grafični mapi In principio erat Dachau ne gre več za kontekst časa, temveč za čisto bit. Gre za dokončni obračun Bogdana Borčića, zato sploh ne preseneča, da se je z njim ponovno vrnil v taborišče. A tokrat ne gre za zamrežen pogled skozi, temveč za soočenje. Čeprav na upodobitvah ni ljudi, ampak so upodobljena za Borčića značilna nizanja predmetov in atmosfere, gre za pogled iz oči v oči, za pogled v drobovje človeške civilizacije.

Kustos: Goran Milovanović