Marjan Gumilar: Izostritev

Kaj nam pokaže in pove razstava Marjana Gumilarja v kostanjeviški cerkvi?

Križev pot slike. Proces, kako gre slika skozi faze trpljenja, rezanja in mučenja, da bi šele skozi skrajno redukcijo, na robu abstrakcije, dosegla sublimnost, ki se lahko kosa s časom, spleza na oltar in seže čez.

Da bi reduciral sliko na njene temeljne sestavine, jo Gumilar ne rabi ne rezati ne multiplicirati, ampak njen križev pot pokaže v njej sami. Nato pa proces, ki ga je mogoče zaznati že znotraj posamezne slike, še povnanji v prostor in razpre na posamezne sekvence. V trenutku, ko postaviš skupaj (več kot) dve sliki, ko iniciraš (vsaj) dva reza, se ne odpre le vprašanje prostorskega sosledja (levo, desno) in časovnega sosledja (prej, potem), temveč se zgodi predvsem in najprej vprašanja onstrana: fizika se izdolbe z metafiziko, svet zmore v sebi najti rez do svetega.

Na praznem oltarju kostanjeviške samostanske cerkve je slikarstvo Marjana Gumilarja reducirano na svoje temeljne sestavine: črna, bela, poteza, ploskev, svetloba, odblesk – in naš pogled. Cerkev je tu postavljena na glavo, saj na najbolj sveto mesto svojega obreda ne postavlja boga-umetnika, ampak vernika-gledalca.

Foto: Damjan Švarc