Otvoritev razstave Tejka Pezdric: Začasno stanje

Kiparka Tejka Pezdirc se na razstavi Začasno stanje v lapidariju Galerije Božidar Jakac predstavlja z instalacijo fragmentiranega telesa, kjer se srečujemo z njegovim pogonskim sistemom. Četudi kiparka poseže po materialih kot so epoksi, silikon, tekstil, mavec, je material, v katerem primarno ustvarja marmor. Na razstavi so predstavljeni kameni organi, ki so udobno nameščeni znotraj skeletnih nosil in obdani z tekstilnim živčevjem in tkivjem. Kot v človeškem organizmu, je tudi ta sistem med seboj tesno prepleten in v življenjsko pomembnem soodvisnem razmerju.

Telo, ki ga je umetnica ustvarila za prostore lapidarija, je prisilno razčlenjeno na štiri sobe, te pa se še dodatno razpirajo v manjše prekate. Z intervencijami in postavitvijo objektov v prostor je med elementi spletla odnose, ki komunicirajo skozi stene in težijo k združitvi, da bi lahko telo delovalo kot eno. Kiparska praksa Tejke Pezdirc temelji na odnosnosti. Ustvarja jo s postavitvijo, ki išče soočenja z barvo, materiali in svetlobo, predvsem pa z gledalčevim pogledom. Njena dela so polna nasprotij in iger prevar. Trd marmor se guba v mehkih mesnatih kolobarjih. Prekriva ga gumijasta odeja kože, ki se ob robovih tanjša in postaja vse bolj prosojna, zavajajoče delikatna, četudi material ne dopušča, da se vanj zažre kakršna koli sled. Navidezno trdne konstrukcije drži skupaj nekaj žebljev, prekriva jih kot papir občutljiva tkanina, ki pod metom svetlobe deluje kot mlečno steklo. Zavajanje gledalca je ključno, saj ga premami, da preživi več časa z deli in jih navezuje na videno iz predhodnih sob.

Tejka Pezdirc (1985) je kiparka, ki se poglobljeno ukvarja s konstrukcijo prostora in vlogo gledalca v postavitvi. Leta 2011 je diplomirala je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter se izpopolnjevala na Facultad de bellas artes de Altea v Španiji, kjer se je z vpisom v program prostorske instalacije posvetila raziskovanju kiparskega prostora in konceptualne umetnosti. V svoji umetniški praksi se v veliki meri posveča odnosnosti oziroma na razmerju med objekti, prostorom in publiko. Poleg ateljejske prakse se ukvarja tudi s klesanjem nagrobnih napisov in poučevanjem joge. Živi in dela med Belo krajino in Ljubljano.