občasne razstave

Samostanska cerkev

razstave

2017

Tina Dobrajc, Velika dekleta ne jočejo

Tina Dobrajc
Velika dekleta ne jočejo

nekdanja samostanska cerkev, 19. 5.-10. 9. 2017

Umetnica Tina Dobrajc na samostojni razstavi z naslovom Velika dekleta ne jočejo v nekdanji samostanski cerkvi predstavlja novejša slikarska in večmedijska dela, s katerimi se dotika aktualne politične stvarnosti, narodove mitologije in vprašanj družbenega spola. Na platnih v kombiniranih tehnikah upodablja imaginarne prostore in prizore, ki služijo kot metafora za vsakdanje pojave v svetu, ki jo obdaja in zaznamuje.

Predstavljena dela so svojstvene alegorije aktualnega trenutka in jih je moč brati tako partikularno kot univerzalno, saj se nanašajo na lokalno kakor tudi globalno družbenopolitično situacijo. Na eni strani se umetnica dotika vprašanj nacionalne in kulturne identitete, ki danes postaja vse bolj vroča tema javnih diskurzov držav stare celine, na drugi strani pa se osredotoča na vlogo žensk v teh družbah, ki so razcepljene med željo po ohranjanju tradicije in neizbežnostjo napredka. Ideja po ohranjanju obstoječega (blago)stanja za sabo namreč povleče številne posledice, ki so pogosto v nasprotju z izborjenimi pravicami različnih družbenih skupin. Dela Tine Dobrajc se zato pogosto napajajo na izbranih fragmentih vsakdanjika, vendar v svoji popačenosti, absurdnosti in ironičnosti postajajo mračni pričevalci nekaterih najbolj ključnih družbenih pojavov danega trenutka.
(Miha Colner)

Dušan Tršar, Retrospektiva

Dušan Tršar
Retrospektiva

Novi razstavni prostori, 31. 3. – 20. 8. 2017

Dušan Tršar (1937) je dolgoletni spremljevalec, sodelavec, soustvarjalec in obenem tudi velik prijatelj Galerije Božidar Jakac in častni občan mesta Kostanjevica na Krki. Vezi je tkal skozi Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva (kot umetnik in kasneje tudi funkcionar), skozi samostojne razstave (z razstavo v novih prostorih Galerije Božidar Jakac je kot prvi umetnik zaključil niz razstav v vseh razstaviščih naše galerije) in tudi z umestitvijo javnih plastik v mestu – v krožišče in pred Lamutov likovni salon. Retrospektivno razstavo smo pripravili v čast umetnikovemu življenjskemu jubileju – 80 letnici rojstva. Na razstavi so predstavljena najpomembnejša dela iz opusa, ki nastaja že več kot šestdeset let. Več kot 100 kiparskih del dopolnjujejo dela iz umetnikovega risarskega opusa, ki so skupaj postavljena na ogled v dveh nadstropjih nedavno obnovljenega zahodnega krila galerije.

Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota in Društvom likovnih umetnikov Ljubljana - DLUL.

2016

BAUNET, Černigoj / Teater in dela iz Zbirke Marie-Luise Betlheim

BAUNET
Černigoj / Teater in dela iz Zbirke Marie-Luise Betlheim

Novi razstavni prostori, 24. 09. 2016 – 02. 01. 2017

Skozi zgodovino pedagoških procesov težko najdemo projekt, ki bi v praksi kompleksneje zaobjel edukativne smernice, narejene po meri človeka, kot je to bilo v primeru Bauhausa. V samo štirinajstih letih delovanja je Bauhaus postal bistveno več kot šola, postal je humanistični model za prihodnost, ki se kljub temu, da bo kmalu minilo 100 let od ustanovitve še zdaleč ni izčrpal, njenega utemeljitelja Walterja Gropiusa pa tako mnogi prištevajo med utemeljitelje modernistične arhitekture. Ker avtorji Bauhausa sodijo v časovni okvir slovenskih avtorjev, začetnikov slovenskega ekspresionizma, katerih zbirke hrani Galerija Božidar Jakac, smo bili veseli možnosti, da v našem razstavišču združimo razstavi Černigoj / Teater, Loškega muzeja iz Škofje Loke ter dela iz Zbirke Marie-Luise Betlheim, ki so bila del velike razstave Bauhaus v sklopu projekta Bauhaus - Mreženje idej in prakse (BauNet), v organizaciji Muzeja za sodobno umetnost v Zagrebu in tako slovenskega umetnika Avgusta Černigoja (1898, Trst – 1985, Sežana) postavimo v kontekst z aktivnimi akterji Bauhausa v obdobju, ko je s to slovito šolo imel intenzivne stike tudi sam.

Zbirka Marie-Luise Betlheim vsebuje več kot sedemdeset umetniških del, nastalih pretežno v obdobju med 1921. in 1924. letom. Med njimi so dela znamenitih profesorjev in študentov Bauhausa: Paula Kleeja, Karla Petra Röhla, Franza Frahm-Hesslerja, Kurta Schwerdtfegerja, Lou Scheper, Hinnerka Scheperja, Farkasa Molnárja, Henrika Stefána, Sandora Bortnyika in drugih. Obenem zbirka vsebuje tudi dragocen dokumentarni material iz weimarskega obdobja Bauhausa o profesorjih in študentih kot so fotografije, zloženke, razna pisma in publikacije, kot tudi osebno korespondenco Marie-Luise s prijatelji v Weimarju v tridesetih letih.

Mednarodni projekt BauNet je nastal v sodelovanju štirih partnerjev: Muzeja suvremene umjetnosti Zagreb (kot nosilca projekta), Universalmuseum Joanneum iz Graza, Akademije likovnih umjetnosti Sarajevo in Loškega muzeja Škofja Loka. Cilj projekta je bil temeljito raziskati in predstaviti aktivnosti in medsebojne povezave med umetniki jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na priznani mednarodni šoli za arhitekturo, oblikovanje in vizualno umetnost – Bauhaus in njihov vpliv na umetniške prakse v petdesetih letih 20. stoletja v jugovzhodni Evropi ter zapuščino avantgardnih gibanj. Projekt je realiziran ob podpori programa Evropske unije Kultura 2007– 2013.

Ana Pečar, Jasno in večglasno

Ana Pečar
Jasno in večglasno

nekdanja samostanska cerkev, 08.07.2016 - 29.08.2016

Delo Ane Pečar sledi skritim plastem vednosti, ki so jo ljudje uobličili v tesnem sožitju z naravo, in izginja s tistimi, ki so jo živeli. Drobci, ohranjeni v zapisih pričevanj, so tisto, kar preživi entropijo sedanje, v optični komunikacijski kanal naravnane zaznave in posledične spoznave. Sintropična interpretacija stvarnosti nas uči, da je entropija slej ko prej atribut človeka, morebiti element samopašno razumljene svobodne volje, ki zunaj sebe uzira tendenco kaosa, degeneracijo, zlo in počasi trojico slednjega, zopet s pomočjo zrcala narave, izredno obotavljivo prepoznava kot lastnost človeka. Inspiracija aktualnega korpusa video del in fotografij sega v avtoričino preučevanje besednih in slikovnih gradiv Pavla Medveščka, v njegov zbir pričevanj Staroverstva posoških Slovencev. Izbrane lokacije snemanj sledijo krajem v pripovedih.
Tokratni prostor umetničinega vizualnega ambienta je kostanjeviška samostanska cerkev Studenec svete Marije. V vodnatem okolju reke Krke poimenovanje cerkve samostana odzvanja danosti kraja. Studenec kot atribut Marije je tisti, ki se, napajajoč se v starejših slojih kulture, povezanih predvsem s seksualnostjo in plodnostjo, osredišča okrog razpoložljive, osvežujoče, žive vode, nujne za življenje in blagostanje. Avtorica je, namerno ali ne, ustvarila atmosfero, ki drami silnice kraja. Nekdanje bogoslužno poslopje, zdaj namenjeno umetnosti, je izzvala z migotanjem vodnatega, sugestivno zlatega sija znotraj prostora.

Iz spremne besede Petre Kapš

Foto: Tomaž Grdin

Valentin Oman, Retrospektiva

Valentin Oman
Retrospektiva

novi razstavni prostori, 06.05.2016 - 28.08.2016

Valentin Oman (1935, Šteben pri Beljaku) je izjemno priznan in ugleden avstrijski umetnik, ki pogosto razstavlja tudi zunaj avstrijskih državnih meja, najpogosteje seveda prek trojno začrtane meje, ki je v neposredni bližini njegovega koroškega ateljeja v Bekštanju, v sosednji Italiji in Sloveniji. Razstave v Sloveniji imajo za umetnika še dodaten čustven in simbolni naboj, tu je imel precej izjemnih predstavitev in je slovenski publiki poznan avtor. Tokratna retrospektivna razstava je povezala za umetnika tri poglavitne postaje: avstrijsko Koroško (Muzej moderne umetnosti Koroške, Celovec), Dunaj (razstavišče Künstlerhaus) in Slovenijo.
V obsežnem retrospektivnem pregledu opusa, v katerem ni manjkalo niti državljanske angažiranosti, in se kronološko pne od 60-ih let prejšnjega stoletja pa do del, ki so nastajala še med razstavo na Dunaju in so v Kostanjevici prvič namenjena obiskovalcem.
Umetniško ustvarjanje Valentina Omana je vpeto v polje abstraktne figuralike in je izrazito ontološko. Vseskozi prehaja polje materialnega ter vstopa v polje duhovnega. Čas in prostor (tudi državne meje) sta v njegovih delih prežeta z minljivostjo in takšna je videti tudi Omanova figuralika na slikah. Ena od avtoric besedila v obsežnem katalogu, umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar, je Omanovo delo označila z besedami: »Slika-relief ali relief-slika, grafični odtis ali matrica, slika ali skulptura; vse se prepleta in prehaja iz enega medija v drugega, dokler se ne poveže v Omanovo specialnost: dialog s prostori. Ni pomembno ali gre za notranjost ali zunanjost lupine, za sakralni ali profani prostor. Artefakti zaobjamejo prostor, zrcalijo navzven ali navznoter, postanejo koža arhitekture, ki povezuje notranjost in zunanjost; so kot okna, skozi katera lahko gledamo noter ali ven«.

2015

Mirko Zrinšćak, Skulpture

Mirko Zrinšćak
Skulpture

nekdanja samostanska cerkev, 10.04.2015 - 02.11.2015

Mirko Zrinšćak (1953, Volosko, Hrvaška) je v dialog s prostorom nekdanje samostanske cerkve umestil devet monumentalnih lesenih skulptur, izrazitih vertikal subtilnih učinkov, ki v pravilni osvetlitvi navidezno lebdijo v prostoru. Vsebinsko gre za nadaljevanje raziskovanja kiparske forme, ki ga je avtor začel leta 2008 z ambientalno postavitvijo razstave Oblike prostora v Umetniškem paviljonu v Zagrebu. Umetnik tudi v kostanjeviški nekdanji samostanski cerkvi vztraja v iskanju idealne forme, ki je po njegovih besedah sublimacija vseh form njegovega osebnega arhipelaga. Iskanje moramo razumeti kot avtorjevo intimno meditacijo in iskanje, kar pri njem ni metoda, temveč neposredno izhaja iz njegovega kiparstvu posvečenega načina življenja. Ravno zato tudi Zrinšćakove skulpture dojemamo v polju vzvišenega kot na izkušnji temelječo umetniško izjavo. Za vsakršen uvid je pri gledalcu potrebna poglobljena pozornost, nekakšno haptično stanje, ko vznikne instinktivna želja po taktilnosti, ko v tišini prisluhnemo vibracijam, ki jih na koncu začutimo nekje v trebuhu, ko od daleč nazaj slišimo tukaj zdaj.

2014

Milan Erič in Zvonko Čoh, Koprnenje po svetlobi

Milan Erič in Zvonko Čoh
Koprnenje po svetlobi

nekdanja samostanska cerkev, 23.05.2014 - 05.10.2014

Milan Erič in Zvonko Čoh sta nam poznana predvsem kot izvrstna risarja. Kostanjeviška razstava z naslovom Koprnenje po svetlobi v njunem delu izzove premik od risarskih instalacij, ki so z nenavadnimi, duhovitimi, tudi improviziranimi kombinacijami risb nastajale v dialogu z razstavišči k instalaciji v prostoru. Kostanjeviška instalacija je celostno zasnovan ambient, ki se navdihuje pri arhitekturni in simbolni logiki prostora, hkrati pa jo z umetniško intervencijo sprevrača in prevaja v drugačno doživljajsko območje. V prostoru samostanske bazilike sta umetnika ustvarila alternativno »arhitekturno« situacijo, tako da sta s stropa in sten, kot da bi risala po zraku, izobesila in prepletla transparentne bele trakove. Sestavljeni v mrežo ti zapolnijo in razgibajo običajno izpraznjen cerkveni prostor. Na eni strani njihova struktura sledi ritmu arhitekturnih elementov, šilastih lokov, snopastih stebrov in obokov, hkrati pa ohrani samosvojo igro oblik.

Foto: Tomaž Grdin

2013

Marjan Gumilar, Izostritev / Focusing

Marjan Gumilar
Izostritev / Focusing

nekdanja samostanska cerkev, 18.05.2013 - 27.10.2013

Kaj nam pokaže in pove razstava Marjana Gumilarja v kostanjeviški cerkvi?

Križev pot slike. Proces, kako gre slika skozi faze trpljenja, rezanja in mučenja, da bi šele skozi skrajno redukcijo, na robu abstrakcije, dosegla sublimnost, ki se lahko kosa s časom, spleza na oltar in seže čez.

Da bi reduciral sliko na njene temeljne sestavine, jo Gumilar ne rabi ne rezati ne multiplicirati, ampak njen križev pot pokaže v njej sami. Nato pa proces, ki ga je mogoče zaznati že znotraj posamezne slike, še povnanji v prostor in razpre na posamezne sekvence.  V trenutku, ko postaviš skupaj (več kot) dve sliki, ko iniciraš (vsaj) dva reza, se ne odpre le vprašanje prostorskega sosedja (levo, desno) in časovnega sosledja (prej, potem), temveč se zgodi predvsem in najprej vprašanja onstrana: fizika se izdolbe z metafiziko, svet zmore v sebi najti rez do svetega.

Na praznem oltarju kostanjeviške samostanske cerkve je slikarstvo Marjana Gumilarja reducirano na svoje temeljne sestavine: črna, bela, poteza, ploskev, svetloba, odblesk – in naš pogled. Cerkev je tu postavljena na glavo, saj na najbolj sveto mesto svojega obreda ne postavlja boga-umetnika, ampak vernika-gledalca.

Foto Damjan Švarc

2012

Tomislav Buntak, Potovanje junaštva

Tomislav Buntak
Potovanje junaštva

nekdanja samostanska cerkev, 25.05.2012-04.03.2013

Tomislav Buntak (1971, Zagreb, Hrvaška), akademski slikar in docent na Katedri za slikanje in risanje Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu, je svoj status enega najnenavadnejših umetnikov in predstavnikov skoraj pozabljenih žanrov fantastičnega realizma in simbolizma pridobil zahvaljujoč popolni posvečenosti tradicionalnim likovnim disciplinam, figuraciji in eksotičnim temam. Cikel monumentalnih risb Potovanje junaštva, v katerem je v fluorescenčnih barvah neortodoksno interpretiral biblične teme v barokizirani romanski arhitekturi desakralizirane nekdanje cerkve, je veličasten primer njegove transgeneracijske, transkulturološke in transreligijske ustvarjalnosti.

2011

Uroš Abram, Telo. Made in me

Uroš Abram
Telo. Made in me

nekdanja samostanska cerkev, 30.9.2011 - 18.3.2012

Z razstavo Telo. Made in Me umetnik “ironizira industrijsko proizvodnjo predmetov masovne potrošnje, označenih z znamko porekla. Poudarja enkratnost in neponovljivost podobe, katere stvarjenje je Uroš Abram poosebil do skrajne možne mere, a se je hkrati izognil avri umetniškosti, mitizacije ustvarjalnosti: podoba telesa je tudi v mojem telesu samo produkt optike v kombinaciji s kemijo. To je dosegel s posebne vrste camere obscure. Črno skrinjico je napravil v svojih ustih in svoje telo dobesedno spremenil v fotografski aparat, ki ga poimenujmo camera oralis. Sledovi slučajnosti, ki jih pušča postopek na koščku fotografskega filma, postanejo pomembne sestavine likovne podobe.” je zapisal dr. Andrej Smrekar, ki je avtorja in njegovo delo predstavil tudi na odprtju.

Zmago Lenárdič, Second Life

Zmago Lenárdič
Second Life

nekdanja samostanska cerkev, 20.05.-28.08.2011

Zmago Lenárdič (1959, Ljubljana), akademski slikar, profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, se predstavlja s specifično zasnovano razstavo v nekdanji samostanski cerkvi, ki jo je naslovil Second Life. Razstavo je naslovil po likovnemu delu, ki hkrati predstavlja izhodišče sporočila razstave, vezano na fiktivnost virtualne realnosti, katero ponuja internet. Lenárdič je svoj projekt izpeljal v specifični avtorsko prepoznavni likovni govorici, ki je vezana na tradicijo modernizma. Zato na razstavi zaznavamo njegova nadaljnja raziskovanja v smeri pojavnosti slike kot objekta in percepcije slikovnega polja – temi, ki ga med drugimi od nekdaj esencialno okupirata. Razstavo je zasnoval tako, da je monokromnost izpraznjene zgodnjegotske cerkve prežel z barvitostjo slikarskih del in barvnimi svetlobnimi viri, da dobimo vtis prisotnosti vitrajev, ki so nekoč značilno opredeljevale srednjeveške sakralne stavbe.

2010

Mirko Bratuša, Hipokriti

Mirko Bratuša
Hipokriti

Nekdanja samostanska cerkev, 17.09.2010 - 12.12.2010

Mirko Bratuša je za razstavišče v nekdanji samostanski cerkvi pripravil razstavo kipov, imenovanih Hipokriti. Ustvarjalcu, občutljivemu za najdrobnejše odtenke prostorov, za katere pripravlja razstave, je seveda prav zgodovinsko vpisana energija tega prostora narekovala izbor tematike. Toda kot je za njegov delo nasploh značilno, se tudi tokrat ni uklonil običajnemu, večinskemu pojmovanju danega, nekdaj sakralnega prostora, ampak je intuitivno začutil tudi njegove številne druge funkcije in jih s svojo neizčrpno domišljijo vtisnil svojim kipom.

Bojan Gorenec, Razni vhodi (druga linija)

Bojan Gorenec
Razni vhodi (druga linija)

nekdanja samostanska cerkev, 7.5.2010 - 22.8.2010

S specifično postavitvijo se predstavlja slikar, katerega delovanje je bilo od vsega začetka utemeljeno na refleksiji in obravnavanju medija, njegovih izraznih možnosti, medijskih specifik in vprašanju reprezentacije oziroma vzniku podobe, kot je v katalogu razstave zapisal dr. Tomislav Vignjević.
Bojan Gorenec je leta 1979 diplomiral na grafičnem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Marjanu Pogačniku in prof. Jožetu Brumnu. V letih po zaključenem študiju je izmenoma delal na slikarskem in grafičnem področju, od leta 1985 dalje pa izključno na slikarskem.

2009

Petar Barišić, Barišićevo nihalo

Petar Barišić
Barišićevo nihalo

Nekdanja samostanska cerkev, 18.09.2009 - 29.11.2009

“Miselnost in umetnost srednjega veka sta bili vselej diskretno prisotni v Barišićevih delih. V zgodnejših kiparskih stvaritvah je prikazal romansko umetnost, da bi se danes, po skoraj dveh desetletjih ukvarjanja z zmanjševanjem oblik in problematiziranjem geometrijskih oblik, znova znašel v srednjeveškem prostoru…” je v katalogu avtorske postavitve v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac, zapisal Mladen Lučić, ki je umetnika in njegov projekt predstavil tudi na odprtju.

Mojca Zlokarnik, Žarenje

Mojca Zlokarnik
Žarenje

Nekdanja samostanska cerkev, 05.06. 2009 - 23.08. 2009

Dr. Jure Mikuž je v katalogu razstave zapisal: “Ko Zlokarnikova razstavlja slike, polne prvobitne barvitosti, so to prispevki umetnice, ki intenzivno doživlja današnji čas in o njem poglobljeno premišljuje, hkrati pa čustveno opazuje in dojema zgodovino. Tako spoznava, da je vsaka barva samozavestna osebnost z izredno bogato in spremenljivo fizično, duhovno in simbolno preteklostjo.”
V otvoritvenem programu je nastopila operna pevka Zdenka Gorenc on spremljavi pianistke Nataše Valant.

2008

Robert Šimrak, Wireframe

Robert Šimrak
Wireframe

nekdanja samostanska cerkev, 19.09.2008 - 30.10.2008

Šimrak je v prostor gotske arhitekture postavil devet svetlečih objekov, kot uvod pa je v prezbiterij obesil 10 metrov dolg digitalno printan transparent. Vseh deset objektov je poimenoval Kiberstroj, s podnaslovom Corps sans organe (telo brez organov). Razstavi lahko pripišemo izjemno subtilnost in aktualnost v sodobnem času. Mnogi teoretiki družbe namreč naš čas interpretirajo kot prehod iz industrijske v informacijsko družbo. Če je 20. stoletje poganjal pospešen industrijski razvoj, je naš čas prav gotovo čas informacij.

Sandi Červek,

Sandi Červek

Nekdanja samostanska cerkev, 23.05.2008 - 17.08.2008

V prostoru nekdanje samostanske cerkve je Červek ustvaril “skrbno premišljeno postavitev, v kateri so se prekrili sakralnost prostora in sakralnost njegovih črnih slik” je v katalogu zapisal direktor Galerije Murska Sobota, ki je avtorja in njegovo delo predstavil tudi na odprtju.

2007

Roman Makše, Slišati / Arhiskulptostrukcije

Roman Makše
Slišati / Arhiskulptostrukcije

Nekdanja samostanska cerkev, 20.09.2007 - 17.03.2008

Znotraj nekdanje samostanske cerkve Makšetove modularne enote, kot zapiše likovni kritik Marko Košan v katalogu razstave “vzbujajo asociacijo kvazi-utilitarnih arhitekturnih “brez-prostorov”: avtobusnega postajališča, telefonske celice, montažne pergole, letno-zimskega vrta - konstruiranih prehodnih prostorov, ki poudarjeno izražajo razdvojenost med zunaj in znotraj ... so kot materializirana duhovna bivališča prebivalcev jutrišnjega sveta, ...”

Jože Slak, Okostja

Jože Slak
Okostja

Nekdanja samostanska cerkev, 25.05.2007 - 26.08.2007

Specifična postavitev del avtorja, o kateri je kustodinja Brabara Rupel v katalogu zapisala: “S principom in celovitostjo prostorske zasnove ter reliefno in barvno izraznostjo, ki vnese v skonstruirani ambient svojstven utrip, je dosegel posebno vzdušje z navdihom kulture daljnjega vzhoda in nenazadnje vtis z energijo prepojenega posvečenega prostora.”
V otvoritvenem programu so sodelovali člani glasbene skupine SEATA, Aleš Gasparič/ flavta in piščali, Lado Jakša/ pihala in klaviature, Boštjan Perovšek/ računalnik in zvočna okolja, Jože Slak/ tolkala in Miloš Bašin/ tolkala in tradicionalna glasbila.

2006

Uršula Berlot, Prehodnost

Uršula Berlot
Prehodnost

Nekdanja samostanska cerkev, 06.10. 2006 - april 2007

Avtorska postavitev, s katero Uršula Berlot med drugim proučuje obnašanje, odzivanje in zaznavanje gledalcev v prostoru ter vzpodbuja asociativne igre s pomočjo organskih oblik, ki jih proizvajajo svetlobni odsevi skozi kompozicije na transparentnih nosilcih. Besedili v katalogu razstave sta prispevali kusodinja Barbara Rupel in Nataša Petrešin.

Več avtorjev, ne-povsem/ne-pravo: zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji

Več avtorjev
ne-povsem/ne-pravo: zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji

Nekdanja samostanska cerkev, 15.09. 2006 - 16.09. 2006

Razstava v okviru projekta SPOT 2006, ki so ga v sodelovanju organizirale Hiša fotografije - Slovenija, Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Galerija Božidar Jakac. Kuratorica razstave je bila Marina Gržinić, producent arzstave pa Hiša fotografije.
Na razstavi so se predstavili Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs in Aleksandra Vajd&Hynek Alt.
Op.: Razstava je bila postavljena v vzhodnem traktu prvega nadstropja Galerije Božidar Jakac.

Silvan Omerzu, Solze

Silvan Omerzu
Solze

Nekdanja samostanska cerkev, 26.05.2006 - 03.09.2006

Specifična postavitev za nekdanjo samostansko cerkev umetnika, ki “združuje vse mogoče scenske, likovne in teaterske elemente, ki v sinesteziji, soobčutju vplivajo na naše čute” kot je zapisal dr. Jure Mikuž v katalogu razstave.

2005

Tanja Špenko, Nove razsežnosti

Tanja Špenko
Nove razsežnosti

Nekdanja samostanska cerkev, 16.09. 2005 - 30.04. 2006

Razstava slikarskih objektov, za katere je dr. Jure Mikuž v katalogu razstave zapisal da “komunicirajo vsaka zase, še bolj prepričljivo pa je, če so zbrane v nizih, v kakršnih so razporejene v galerijskem prostoru kostanjeviške cerkve”.

Nataša Prosenc, Križišče

Nataša Prosenc
Križišče

Nekdanja samostanska cerkev, 17.06. 2005- 28.08. 2005

Video instalacija v nekadanji samostanski cerkvi, s katero, sledeč zapisu Holly Willis v katalogu razstave, “Prosenčeva obravnava nadčutne teme, ki segajo veliko dlje od trenutka obstoja njenih umetnin”.

2004

Tugo Šušnik,

Tugo Šušnik

Nekdanja samostanska cerkev, 24.09. 2004 - 27.03.2005

Slikarska postavitev za nekdanjo samostansko cerkev, ki jo je avtor posvetil dr. Tomažu Brejcu. Avtorja in njegovo delo je v katalogu predstavil dr. Tomislav Vignjević.

Jože Marinč, Stopinje

Jože Marinč
Stopinje

Nekdanja samostanska cerkev, 02.07. 2004- 05.09. 2004

Projekt, s katerem je umetnik predstavil svoja zadnja dela, ustvarjena za prostor nekdanje samostanske cerkve. Andrej Smrekar je v katalogu med drugim zapisal: “V zasnovi se je Marinč podredil izvirni funkciji prostora, še več, oprl se je na srednjeveško eshatološko organizacijo prostora.” Na delih prevladuje modro-vijolični del barvnega kroga, ki daje delom poduhovljen videz.
Razstavo je na odprtju predstavil dr. Andrej Smrekar.
Program odprtja so sooblikovali All Capone Štrajh Trio.

Jiri Kočica, Žiga Okorn, Naslovljeno na svobodo drugega

Jiri Kočica, Žiga Okorn
Naslovljeno na svobodo drugega

Nekdanja samostanska cerkev, 07.05. 2004 - 27.06.2004

Angažirana specifična postavitev umetnikov, ki že od študijskih let in diplome izvedene v obliki javne slikarsko-kiparske akcije v tivolskem parku pogosto nastopata skupaj, v nekdanji samostanski cerkvi in pred vstopom v dvorišče Galerije Božidar Jakac. Avtorja in njuno postavitev je predstavil umetnostni zgodovinar Vojko Urbančič. Ob razstavi sta avtorja izvajala tudi Dejavnice, prva je potekala na dan odprtja , naslednje pa 7., 8., 9., 14. 15. in 16. maja.

2003

Oto Rimele, Iluminacije

Oto Rimele
Iluminacije

Nekdanja samostanska cerkev, 05.09.2003 - 30.03.2004

Domišljena razstava avtorjevih slik ali “lovilcev svetlobe” kot jih je poimenovala Meta Gaberšek Prosenc v katalogu in na odprtju razstave. Direktorica Umetnostne galerije Maribor je razstavo tudi odprla. Program odprtja je sooblikovala čelistka Karmen Pečar.

Edo Murtić,

Edo Murtić

Nekdanja samostanska cerkev, 04.05.2003 - 07.07.2003

Razstava del hrvaškega slikarja, ki so nastala v letih 2000 - 2002, nekatera med njimi tudi z mislijo na prostor nekdanje samostanske cerkve Galerije Božidar Jakac. Besedili za katalog razstave sta prispevala dr. Zoran Kržišnik in Katja Ceglar.
Ob prisotnosti predsednika Republike Hrvaške, Stipe Mesića, predsednika vlade Republike Hrvaške Ivice Račana sta imela slavnostna nagovora ministrica za kulturo Republike Slovenije Andreja Rihter in minister za kulturo Republike Hrvaške dr. Antun Vujić.
Program odprtja razstave so sooblikovali Igor Lunder with Reeds ter Tamara Obrovac in Ante Gelo.

2002

Emerik Bernard, Sovpadanja

Emerik Bernard
Sovpadanja

Nekdanja samostanska cerkev, 30.07.2002 - 30.10.2002

Avtorska postavitev v nekdanji samostanski cerkvi. Razstavo je predstavil dr. Andrej Medved.

2001

Jakov Brdar, Kobalt modra, zelena, oker

Jakov Brdar
Kobalt modra, zelena, oker

Nekdanja samostanska cerkev, 21.09.2001 - 31.03.2002

Specifična postavitev v nekdanji samostanski cerkvi in dvorišču Galerije Božidar Jakac. Besedila za katalog so prispevali Andrej Medved, Miklavž Komelj, Vesna Velkovrh Bukilica in Bryan Lauch. Andrej Medved je avtorja in njegov projekt predstavil na odprtju.

Jožef Muhovič, O minljivosti

Jožef Muhovič
O minljivosti

Nekdanja samostanska cerkev, 25.05.2001 - 26.08.2001

Razstava slik, skulpur in risb. Besedilo za katalog je prispeval filozof Gorazd Kocjančič, Galerija Božidar Jakac pa je h katalogu izdala še vložni separat s spremnim besedilom Igorja Zidića. Otvoritveni program je izvedel violinist Drago Arko.

2000

Dušan Tršar,

Dušan Tršar

Nekdanja samostanska cerkev, 22.09.2000 - 03.04.2001

Razstava kiparskih del, za katere je dr. Nadja Zgodnik v katalogu razstave zapisala, da se z njimi “... uveljavljajo drobne, obrobne teme; oblike kipa spominjajo na rastlinski, živalski svet, ...”. V programu otvoritve je sodeloval Ljubljanski oktet pod vodstvom Igorja Švare.

Žarko Vrezec, Relikvije, slike 1999 / 2000

Žarko Vrezec
Relikvije, slike 1999 / 2000

Nekdanja samostanska cerkev, 07.07.2000 - 04.09.2000

Vrezec je v prostoru nekdanje samostanske cerkve razstavil nova dela, nstala v zadnjih dveh letih. Dr. Nadja Zgonik jih je v besedilu kataloga označila “nova mala umetniška dela so logično nadaljevanje Vrežčevega raziskovamnja malih kompozitnih celot, ...”.

Vatroslav Kuliš, serije 50.5 / 65 / 148

Vatroslav Kuliš
serije 50.5 / 65 / 148

Nekdanja samostanska cerkev, 04.05.2000 - 12.06.2000

S svoje specifično postavitvijo slikarskih del je Vatroslav Kuliš “upošteval dani razstavni prostor kot dinamični prostor pomena, a tudi kot možnost za izrazito sproščeno formalno igro barvnih tekstur”, je med drugim zapisal Marko Košan v katalogu razstave. Razstavo je v navzočnosti ministra za kulturo Republike Slovenije Jožefa Školča, odprl minister za kulturo Republike Hrvaške, dr. Antun Vujić. V spremnem programu je sodloval Zagrebški kvartet.
Razstava je bila pripravljena v sodelovanju z Galerijo Klovićevi dvori iz Zagreba.

1999

Mirsad Begić, Ohraniti sanje

Mirsad Begić
Ohraniti sanje

Nekdanja samostanska cerkev, 08.10.1999 - 26.03.2000

Specifična postavitev za nekdanjo samostansko cerkev, s katero je Begić nadaljeval niz tovrstnih “intervencij” v tem prostoru. Plod njegovega dela je bila “Celota, ki je pretanjeno ujeta - vpeta - v prostorsko postavitev, z mnogimi, tudi drugačnimi detajli, tudi z realno povezavo z reliefi na zidovih; ujeta v zgovorno, a brezčasno pajčevino rdečega prahu v cerkvenem podu.”, kot je zapisal Andrej Medved v katalogu razstave.
Razstavo je odprl minister za kulturo Republike Slovenije, Jožef Školč.

Ivo Prančič, Brez naslova

Ivo Prančič
Brez naslova

Nekdanja samostanska cerkev, 02.07.1999 - 31.08.1999

Specifična postavitev za nekdanjo samostansko cerkev akademskega slikarja, ki je diplomiral pri prof. Gustavu Gnamušu na Akademiji za likovno umetnost ter nato pri njem končal tudi slikarsko specialko. Prančičevo delo je predstavil direktor Narodne galerije, dr. Andrej Smrekar, čigar besedilo je objavljeno tudi v katalogu razstave. Kulturni program z deli Vivaldija, Iberta in Paganinija sta izvedla violinist Volodja Balžalorsky in kitarist Igor Saje.

Bogdan Borčić, Iz ateljeja

Bogdan Borčić
Iz ateljeja

Nekdanja samostanska cerkev, 07.05.1999 - 20.06.1999

Razstava najnovejše slikarske serije, ki po mnenju pisca teksta v katalogu, dr. Jureta Mikuža, “sintetizira življenjske izkušnje in jih sporoča skozi veliko temo o prostoru, v katerem je preživel največji del svojega življenja”.
S priložnostnim programom je nastopila harfistka Mojca Zlobko.

1998

Več avtorjev, 5. bienale slovenske grafike: ameriška grafika

Več avtorjev
5. bienale slovenske grafike: ameriška grafika

Nekdanja samostanska cerkev, 01.10.1998 - 30.11.1998

Spremljevalna razstava ameriških grafikov z naslovom Turning the Century v okviru programa 5. bienala slovenske grafike Otočec/ Novo mesto.

Razstava je bila postavljena v prostorih vzhodnega trakta prvega nadstropja, kjer je sicer stalna zbirka del Zorana Didka.

Lujo Vodopivec,

Lujo Vodopivec

Nekdanja samostanska cerkev, 25.09.1998 - 02.11.1998

Kiparska razstava avtorja, katerega delo je na odprtju predstavil Marko Košan. Glasbeni program sta izvedla saksofonista Aleš Suša in Lovro Ravbar.

Zdenko Huzjan, Vita Peracta

Zdenko Huzjan
Vita Peracta

Nekdanja samostanska cerkev, 08.05.1998 - 31.08.1998

Razstava del iz cilka Vita Peracta, ki, kot je zapisala kustodinja Katja Ceglar, temelji na Huzjanovem soočanju s filozofijo personalizma. Za katalog sta besedili prispevala Katja Ceglar in Marko Košan.

Barbara Jaki Mozetič, Vtis obilja: štukatura 17. stoletja v Sloveniji

Barbara Jaki Mozetič
Vtis obilja: štukatura 17. stoletja v Sloveniji

Nekdanja samostanska cerkev, 27.03.1998

Gostujoča razstava Narodne galerije. Večer je obogatil koncert harfistke Mojce Zlobko.

1997

Matjaž Počivavšek,

Matjaž Počivavšek

Nekdanja samostanska cerkev, 12.09.1997 - 12.10.1997

Razstava skulptur akademskega kiparja, ki ga je v katalogu in na odprtju predstavil direktor Narodne galerije, dr. Andrej Smrekar. S spremnim programom je sodeloval pihalni trio Slowind.

Branko Suhy, Iz cikla Španska palma 1994-1997: slike, risbe in grafike

Branko Suhy
Iz cikla Španska palma 1994-1997: slike, risbe in grafike

Nekdanja samostanska cerkev, 12.06.1997 - 24.08.1997

Skupen projekt z Obalnimi galerijami Piran, kjer je bilo odprtje dela razstave 13.6. (razstava je bila v štirih razstaviščih: nekdanja samostanska cerkev Galerije Božidar Jakac, Lamutov likovni salon Galerije Božidar Jakac, Mestna galerija Piran in galerija Meduza v Kopru). Avtorja so predstavili Bojan Božič, direktor Galerije Božidar Jakac, Andrej Medved, umetniški vodja Obalnih galerij Piran in prof. dr. Konrad Oberhuber, direktor Albertine Dunaj. V programu je sodelovala violinistka Victoria Marino z Dunaja.

1996

Zlatan Vrkljan,

Zlatan Vrkljan

Nekdanja samostanska cerkev, 04.10.1996

Razstava novejših slik s krajinsko motiviko hrvaškega slikarja, ki ga je v katalogu razstave in na odprtju predstavil direktor Muzeja za umjetnost i obrt iz Zagreba, Vladimir Maleković.
Kulturni program je izvedel celjski oktet Studenček

Andraž Šalamun,

Andraž Šalamun

Nekdanja samostanska cerkev, 06.09.1996

Razstava “najnovejših” krajin, ki jih je kustos razstave in avtor besedila, ki je objavljeno v katalogu, Andrej Medved, označil kot “likovne ekrane, kjer je na delu kreativnost v iskanju novega, že davno izgubljenega modernega pejsaža”. Razstava je plod sodelovanja med Galerijo Božidar Jakac in Obalnimi galerijami Piran. Na odprtju je slikarja predstavil Andrej Medved. Kulturni program je izvedla harfistka Mojca Zlobko.

Dragica Čadež,

Dragica Čadež

Nekdanja samostanska cerkev, 21.06.1996

Pregledna razstava del umetnice, ki jo je v katalogu in na odprtju razstave predstavil dr. Lev Menaše. Kulturni program so izvedli člani Dolenjskega kvinteta trobil.

1995

Stane Jarm,

Stane Jarm

Nekdanja samostanska cerkev, 29.09.1995

Razstava lesenih kiparskih del umetnika, ki ga je dr. ivan Sedeja v uvodnem besedilu v katalogu razstave in ob predstavitvi na odprtju razsatve, označil kot “ustvarjalca, ki živi in dela na dvojem robu: v kontemplativni (samo)izolaciji in v nepretrganem, ponavadi bridko naglašenem dialogu z družbenim okoljem.”
Kulturni program so izvedli člani Ljubljanskega kvatreta saksofonov: Primož Flajšman, Betka Kotnik, Jure Cizej in Aleš Suša.

Jona Gal Planinc,

Jona Gal Planinc

Nekdanja samostanska cerkev, 30.06.1995 - 31.08.1995

Razstava del mladega avtorja, ki ga je v priložnostni zloženki in na odprtju predstavil dr. milček Komelj. Ta je razstavo tudi odprl.

1994

Rihard Jakopič, To sem jaz, umetnik ...

Rihard Jakopič
To sem jaz, umetnik ...

Nekdanja samostanska cerkev, 26.06.1994

Muzejska in galerijska razstava del Riharda Jakopiča, katere avtorji so Dragica Zadnik Trobec, Janez Kos in Andrej Smrekar. Postavitev je delo Dušana Krambergerja. Na odprtju sta muzejski del projekta predstavila Gregor Moder in Dragica Zadnik Trobec, galerijskega pa Andrej Smrekar.

* Razstava je bila postavljena v prostorih vzhodnega trakta (prvo nadstropje), kjer je bila leto za tem ponovno umeščena stalna razstava del Zorana Didka.
Skupno odprtje z razstavo Valentina Omana v nekdanji samostanski cerkvi ob dnevu državnosti.

Valentin Oman, Najnovejša dela

Valentin Oman
Najnovejša dela

Nekdanja samostanska cerkev, 26.06.1994

Galerija Božidar jakac je razstavo pripravila ob Dnevu državnosti. Odprl jo je direktor Narodne galerije v Ljubljani,  dr. Andrej Smrekar. Kulturni program je izvedel MPZ Brestanica, pod vodstvom dirigenta Janka Avsenaka.

1993

Tone Lapajne, Zemlja na juti 1992-1993

Tone Lapajne
Zemlja na juti 1992-1993

Nekdanja samostanska cerkev, 24.07.1993

Razstava ob umetnikovi 60-letnici. Kulturni program je izvedel zbor Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Ščeka.

1990

Janez Boljka,

Janez Boljka

Nekdanja samostanska cerkev, 14.07.1990 - 31.12.1990

Retrospektivan razstava, ki jo je odprl predsednik predsedstva RS, Milan Kučan. O umetniku je spregovoril direktor Mestne galerije Ljubljana, Aleksander Bassin. Kulturni program je izvedel Komorni ansambel v sestavi Sabira Hajdarević (alt), Jurij Reja (tenor), Tone Grčar (trobenta), Tibor Kerkeš (tromba) in Borut Lesjak (sintesajzer) z deloma Darijana Božiča Intrada 90 in Poganska hvalnica, ki sta bili napisani za to priložnost.

1987

Polde Oblak, Retrospektivna razstava

Polde Oblak
Retrospektivna razstava

Nekdanja samostanska cerkev, 26.06.1987

Razstava umetnika, ki je po študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, živel in študiral v Münchnu. Študijo za katalog razstave je pripravil umetnostni zgodovinar Franc Zalar. Razstavo je odprl dr. Matjaž Kmecl. Kulturni program je s sporedom renesančnih, duhovnih in narodnih pesmi izvedel Slovenski oktet.

1986

France Slana,

France Slana

Nekdanja samostanska cerkev, 24.10.1986 - 30.11.1986

Razstava olj, ki so jo v GBJ pripravili ob 60-letnici akademskega slikarja. O umetniku in njegovem delu je spregovoril umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel. Razstavo je odprl predsednik skupščine SRS Miran Potrč. Kulturni program je po odprtju razstave izvedel Akademski pevski zbor “Tone Tomšič”, pod vodstvom dirigenta Jerneja Habjaniča.
Na fotografiji: France Slana in Igor Torkar.

France Gorše, In memoriam France Gorše 1897-1986

France Gorše
In memoriam France Gorše 1897-1986

Galerija Božidar Jakac, 05.08.1986 - 17.08.1986

Razstava del, ki jih je umetnik daroval Kostanjevici na Krki in njenim ljudem.

Op. Dela so bila razstavljena na arkadnih hodnikih Galerije Božidar Jakac!

Jože Horvat Jaki, Tapiserije

Jože Horvat Jaki
Tapiserije

nekdanja samostanska cerkev, 13.06.1986 - 30.09.1986

Razstava tapiserij. Avtorja in njegova dela je predstavil Zoran Kržišnik, razstavo pa je odprl Lado Smrekar.
Ob 20. uri je PAZ Vinko Vodopivec, pod dirigentskim vodstvom Boruta Smrekarja izvedel slavnostni koncert ob 750-letnici ustanovitve in 200-letnici zaprtja cistercijanskega samostana.

1980

Razstava tapiserij, Iz zbirke Tovarne Dekorativna Ljubljana

Razstava tapiserij
Iz zbirke Tovarne Dekorativna Ljubljana

Nekdanja samostanska cerkev, 28.06.1980

Razstava tapiserij in orgelski večeri, ki so potekali od 28.06.1980 do 01.08.1980

Na vrh