Razstava Temni časi vzpostavlja celostno prostorsko intervencijo v prostoru nekdanje samostanske cerkve, ki ga umetnik Vadim Fiškin zaseda z minimalnimi prostorskimi, vizualnimi in zvočnimi elementi – v črno prebarvanimi stenskimi urami. Kompaktna instalacija vzpostavlja tako likovni in prostorski ambient ter se hkrati osredotoča na zvok ur, ki v izjemno akustičnem prostoru razstavišča ustvarja v nadzorovano zvočno kakofonijo. Zvočno-vizualni ambient kljub svoji nemimetičnosti in pomenski ambivalentnosti napeljuje na nekatera temeljna vprašanja sodobnega časa; ta se nanašajo na enega najbolj samoumevnih in hkrati nedognanih pojavov – merjenje časa in (poskusa) razumevanja njegovega minevanja.