razstave
2023
Rudi Benétik: Spontani ambient
Lapidarij, 15.9.2023-17.3.2024
Benétik je pripovedovalec zgodb, sestavljenih iz prepletenih drobcev resničnosti, kot so kosi embalaže in uporabnih predmetov, popisane serviete ali ob cesti najdena majica, ki tvorijo umetnikov doživljajski svet, poln spominov na potovanja v daljne in za nas eksotične dežele. Kolažna tehnika mu omogoča svobodno gradnjo slik in skulptur, tako da le-te postanejo sestavljanke občutij iz okruškov misli in doživetega vsakdana. Njegova dela so dinamična, osvobojena začrtanih okvirjev likovnega polja, saj se po pravilu raztezajo onkraj robov platen na stranice in nosilce.
Rudi Benétik v vsako svoje delo prelije svoj intimni spominski zapis, zato je sprehod skozi njegovo razstavo kot likovno popotovanje po osebno izpovednih dnevniških zapisih nemirnega popotnika »Marka Pola« našega časa. Fascinantne zgodbe, ki nam jih pripoveduje o najbolj vsakdanjih doživljajih ali pa o daljnih deželah in njihovih ljudeh, so obogatene z refleksijami in krhkimi odslikavami sveta. Lirična lahkotnost Benétikovih del tako gledalca zapelje v ambivalentni svet vizualnih senzacij, ki je prežet s tenkočutnimi občutji pahljače človeških čustev, sanjarjenj in spominov, z eno nogo trdno zasidran tu v fizičnem svetu, z drugo pa potopljen v globinah nezavednega in sanjskega.
Metka Kavčič: Krhek svet
Lapidarij, 20. 5. - 25. 8. 2023
Kiparska dela Metke Kavčič zaznamuje povezovanje tradicionalnih oblikovnih vrednot in sodobnih kiparskih prijemov. Ambientalno zasnovana postavitev z naslovom Krhek svet povezuje razgibane prostore razstavišča z globoko izpovednimi umetniškimi deli, za katere je značilna igra kontrastov, jasna pripovednost in reinterpretacija v nov kontekst postavljenih, pogosto zavrženih predmetov. S premišljenimi intervencijami v prostor in na trenutke povsem gledališko občutenimi umestitvami, umetnica še poudarja sozvočje celotnega koncepta postavitve, ki tvori pripovedni lok.
Umetnica gledalca najprej povabi v nekakšen pravljični vrt, kjer mu odkriva lepoto intrigantnih vegetativnih vzorcev, ki jih je njena vešča roka izvabila iz dveh kosov navadne valjane pločevine. Manjvredna kovina, ki pred našimi očmi navidezno lebdi v prostoru, zaživi preko senčnih odsevov ter postane nekaj elegantno poetičnega, dinamičnega in krhkega. Tako pločevina kot železo in bron ter, na tokratni razstavi prvič v njenem opusu, tudi plastika, oponašajo lahkotni občutek nagubane in zmečkane tkanine ali še bolj delikatne ornamentalne vzorce nitk, prepletenih v nežne čipke. Preizkušanje, do katere točke lahko pripelješ nek material, da iz njega izluščiš največ in mu na videz izvabiš lastnosti, ki mu niso lastne in s katerimi ga ne povezujemo, je eden od temeljnih gradnikov likovnega jezika Kavčičeve.
2022
Erik Mavrič: Dolgo črno poletje
Lapidarij, 23. september 2022 - 15. januar 2023
Umetnik Erik Mavrič s svojo samostojno razstavo Dolgo črno poletje pripoveduje zgodbo o kratkovidnosti in samoumevnosti sodobne družbe in s tem povezanimi eksistencialnimi tegobami posameznika, ujetega v vzorce družbenih normativov. Za razstavo je ustvaril povsem nova dela, ki so bila že osnutkih zastavljena in prilagojena specifičnemu razstavnemu prostoru lapidarija v Galeriji Božidar Jakac. Dela predstavljajo (samo)ironično grotesko in humoresko, kjer je v glavni vlogi vselej človek.
Mavrič je eden najbolj enigmatičnih domačih ustvarjalcev, saj se v svoji skrajno raznoliki umetniški praksi navezuje na številne tehnike, žanre in tendence iz zgodovine in jih umešča v polje sodobne umetnosti; njegovi izrazito sodobni in aktualni motivi se med drugim napajajo pri socialnemu realizmu, ekspresionizmu, nadrealizmu, kubizmu in stripovski produkciji. Pričujoča dela so ustvarjena na lesenih nosilcih, na katere je Mavrič risal z ogljem in tako ustvaril kompleksne, obsežne in podrobne kompozicije, ki prinašajo skrajno temačno in hkrati humorno pripoved o svetu tukaj in zdaj, kakor tudi v bližnji in daljni prihodnosti. Risbe so apokaliptične in se izrisujejo v luči resigniranega pogleda v bodočnost, kjer se vsakdanji pojavi sprevračajo v grotesko. V tem pogledu je razstava Dolgo črno poletje svojevrstna sodobna interpretacija motiva ladje norcev, kjer se potniki krhkega splava brezglavo predajajo mesenim užitkom, kar umetnik primerja s stanjem duha sodobnega sveta. Vsi ti premisleki so danes še vedno (ali ponovno) prisotni v družbi, saj se ideja po bolj odgovorni in pravični globalni družbi (še) ni uresničila. Zato se Mavrič v pričujočem ciklusu ne ozira v preteklost, ampak zgolj analizira sedanjost.
Erik Mavrič (1979) je likovni umetnik, ki se prvenstveno izraža v mediju risbe. Študiral je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2004 diplomiral, leta 2008 pa tudi magistriral. V času študija je prejel študentsko Prešernovo nagrado in leta 2012 posebno priznanje strokovne žirije na 16. slovenski kiparski razstavi. Svoje delo je predstavil na več samostojnih razstavah, med drugim v Galeriji Krško (2014), Galeriji DoubleRoom arti visive v Trstu (2018) in Galeriji Alkatraz v Ljubljani (2018) ter na številnih skupinskih predstavitvah. Trenutno živi in dela v okolici Krškega.
Paola Korošec & Aleksander Nišavić - Aco: ADSUM
Lapidarij, 1. julij - 4. september 2022
Dialoška razstava kiparke Paole Korošec in slikarja Aleksandra Nišavića - Aca, v prostorih nekdanjega Lapidarija, prepleta dela obeh avtorjev, ki v različnih medijih pripovedujejo zgodbo o minljivosti, spominih in ujetih trenutkih življenja. Stična točka obeh umetnikov je doživljanje prostora in časa iz gledišča in občutja posameznika. Povezuje ju tudi posebna afiniteta do srednjeveške arhitekture in kiparstva, saj oba delujeta kot profesionalna restavratorja.
Največja konstanta naših življenj je ravno večna sprememba, nestalnost, fluidnost oblik telesa in zavesti. Potopitev v nostalgični sprehod po pokrajini doživetih spominov ob razstavljenih delih, kot rdeča nit razstave, povezuje bogato kulturno dediščino nekdanjega cistercijanskega samostana in dovoljuje refleksijo in preskok neskončne razdalje med nekoč in danes.
Vegetacije: Nika Erjavec, Tina Konec, Tea Kralj, Tilyen Mucik
Lapidarij, 8. april-19. junij 2022
Skupinska razstava Vegetacije sooča dela štirih vizualnih umetnic, ki se v svojem delovanju posvečajo različnim vidikom upodabljanja in obravnavanja narave skozi perspektivo umetnosti. V svojih praksah angažirano naslavljajo odnos človeka do naravnega okolja, ki se je skozi različna obdobja zgodovine, kakor tudi v sodobnem času, neizbežno izkazoval in odražal tudi v dominantni vizualni kulturi in umetnosti.
Čeprav so mnoge civilizacije v toku zgodovine uspele vzpostaviti navidezno ločnico med samoniklo naravo in človeško proizvedeno kulturo, se omenjena distinkcija danes vse bolj izkazuje za prisiljeno in umetelno. Kljub temu je bila prav narava večna inspiracija pri ustvarjanju kulture in umetnosti, saj sta le-ti nenehno povzemali njene oblike, strukture in načine delovanja. Odnos človeka do naravnega okolja je bil zato vselej dvoličen: na eni strani skrajno tekmovalen, saj si je želel človek naravo podrejati in jo kontrolirati, hkrati pa tudi simbiotičen, saj jo je vselej dojemal s prav posebnim občudovanjem in strahospoštovanjem. Dela na razstavi Vegetacije tako odražajo globoko navezanost in povezanost sodelujočih umetnic z vsem zemeljskim, o čemer v veliki meri pričajo povsem različni načini uporabe vegetativnih oziroma rastlinskih elementov. Štiri ustvarjalke druži predvsem skrajna raznolikost njihovih avtorskih praks: Nika Erjavec se predstavlja z novomedijsko prostorsko instalacijo, Tina Konec s serijo velikoformatnih risb, Tea Kralj s slikarskim ciklusom in Tilyen Mucik predvsem z naborom fotografij v razširjenem polju. Umetnice v svojih lucidnih, angažiranih in večplastnih umetniških praksah kažejo na človekovo odvisnost od narave in na okoljske tegobe sodobnega sveta.
2021
Darije Petković
Damnatio memoriae
prostori stalnih zbirk, 8. 10. 2021-27. 2. 2022
Razstava v Zagrebu živečega in delujočega fotografa in umetnika Darija Petkovića z naslovom Damnatio memoriae se posveča načinom konstitucije spomina z vizualnimi sredstvi. Skozi medij fotografije namreč prikazuje lasten pogled na kulturno krajino, ki so jo zaznamovali številni zgodovinski dogodki in se v kolektivni spomin vpisuje v odvisnosti od javnih in medijskih diskurzov. Dela iz pričujoče serije lucidno spremljajo in komentirajo posledice družbene, ideološke in ekonomske tranzicije na Hrvaškem in v širši regiji.
V preteklih petnajstih letih se je Darije Petković skozi podobe kulturne krajine poglobljeno posvečal vlogi fotografije kot pomembne kulturološke kategorije v procesu prikazovanja družbene stvarnosti. Fotografija je pogosto povezana z izkušnjo časa in prostora, ki sta pričevalca zgodovinskega spomina. Po razpadu Jugoslavije je Hrvaška že trideset let družba v tranziciji, ki jo, prav tako kot tisto po drugi svetovni vojni, zaznamuje negacija družbenih vrednot prejšnjega obdobja in zgodovinski revizionizem. Takšni prelomi v kontinuiteti na vseh ravneh družbe so kastrirala tudi številne pozitivne dosežke in dogodke prejšnjih časov, na mestu katerih je danes ostala velika praznina. Petković je že v svojih prejšnjih delih kot so Okupacija u 26 slika (2008), Zagrebačke tvornice (2010) ali Duhovi prošlosti (2008-2013) odkrival patologije politično motiviranih zgodovinskih konstruktov. V ciklusu Damnatio memoriae (2019) nadaljuje z raziskovanjem načinov nanašanja na preteklost, pri tem pa se poslužuje fotografij, objektov in arhivskega gradiva, da bi zgradil koherentno zgodbo o relativnosti zgodovinskih dejstev in o njihovi odvisnosti od aktualno političnih diskurzov. Kot osrednje točke ciklusa umetnik izbere šest simbolnih lokacij, ki so zaznamovale tokove predpretekle zgodovine; od famozne uvale Slana na otoku Pagu do politične šole v Kumrovcu.
Razstava je nastala v sodelovanju z Galerijo Vladimir Bužančić, ki deluje v sklopu Kulturnog centra Novi Zagreb, kjer je bila razstava Damnatio memoriae leta 2019 tudi premierno predstavljena. Kustosinja razstave je Anita Zlomislić.
Razstava bo na ogled do 2. januarja 2022.
Lea Culetto & Tajda Novšak
Kalupi vsakdana
Lapidarij, 27. 8 2021-2. 1. 2022
Dialoška razstava z naslovom Kalupi vsakdana predstavlja dela dveh mladih umetnic, Lee Culetto in Tajde Novšak, ki sta se v preteklih letih s svojima pronicljivima ustvarjalnima praksama uveljavili na domačem umetniškem prizorišču. V prostorih lapidarija so soočena njuna izjemno specifična in raznolika dela, ki jih povezuje tematska usmerjenost v obravnavo nekaterih univerzalnih vprašanj o vpetosti in ujetosti slehernika v kolesje družbenih kalupov, normativov, pravil in pričakovanj, ki neredko povzročajo dolgoročne posledice.
Culetto in Novšak sta predstavljeni vzporedno, istočasno in v konstruktivnem dialogu, saj se njuna vselej prostorsko pogojena dela v razgibanih razstavnih prostorih lapidarija nenehno prepletajo in komunicirajo. Kljub temu da sta njuni umetniški praksi v formalnem in tehničnem smislu izrazito individualni in nezmotljivo prepoznavni, se na mnogih ravneh vsebinsko stikata. Obe umetnici v svojih delih namreč tematizirata vsakdanje ujetosti v različne normative in kalupe, ki jih posamezniku nalaga družba, najsi bo to zunanji videz ali imperativ uspeha. Lea Culetto tako predstavlja barvite, skoraj nasičene podobe in prostorske instalacije iz vsakodnevnih materialov, predvsem tekstila, s čemer naslavlja še vedno vseprisotne družbene anomalije, ki temeljijo na družbenem spolu in statusu. Dela Tajde Novšak, ki so vselej kiparska in prostorska, robustna in mračna, pa nakazujejo na ujetost v spone in konvencije, ki jih posamezniku nalagajo različni družbeni dogovori.
Kustos: Miha Colner
Re/Forma viva
Dokumentarna razstava ob 60-letnici Medn. simpozija kiparjev Forma viva
Galerija Božidar Jakac, 4. 7. - 26. 9. 2021
V letu 2021 mineva 60 let od začetka Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva. Ob obletnici je Galerija Božidar Jakac pripravila dokumentarno razstavo Re/Forma viva, ki se osredotoča na fotografsko gradivo in zgodbe iz bogate dokumentacije delovišča v Kostanjevici na Krki.
Medn. simpozij kiparjev Forma viva se je uradno začel 4. julija 1961 v Kostanjevici na Krki in v Seči pri Portorožu. Simpozij, ki sta ga idejno zasnovala slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek po zgledu simpozija v St. Margarethenu na Gradiščanskem, velja za najstarejši še vedno delujoči kiparski simpozij na svetu in še vedno bienalno deluje v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu.
Dokumentarna razstava Re/Forma viva izhaja iz bogatega dokumentarnega gradiva, ki ga hrani GBJ in obsega štiri tekoče metre gradiva ter zajema prva tri desetletja simpozija v Kostanjevici na Krki. Ob pripravah na razstavo je bilo gradivo kronološko urejeno in popisano z namenom celostne digitalizacije.
V šestdesetih letih obstoja simpozija je Kostanjevica na Krki gostila 133 kiparjev in tolikšna je tudi uradna številka monumentalnih hrastovih skulptur, letos julija pa bosta na simpoziju nastali dve novi. Trenutno v Parku skulptur Forma viva stoji 79 skulptur, 14 jih stoji v Kostanjevici na Krki, ena v parku Term Čatež in ena in ena na Ratežu pri Novem mestu. Park skulptur Forma viva ima od leta 1999 status spomenika državnega pomena in je neločljivo vpet v okolico stavbe nekdanjega samostana ter pomemben element varovane kulturne krajine.
V letu 2019 je GBJ, v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Zagrebu in Eesti Kunstiakadeemia iz Talina začela z izvajanjem projekta Re/Forma Viva, v okviru programa Erasmus+, Strateška partnerstva na področju visokošolskega izobraževanja. V okviru projekta študenti in profesorji, ob pomoči 3D tehnologij, razvijajo sistematičen pristop k dokumentiranju stanja lesenih skulptur, ki so hranjene v naravnem okolju. Na razstavi Re/Forma viva bo na ogled tudi gradivo, ki so ga v okviru projekta izdelali študenti NTF in ALUO v Ljubljani.
Dokumentarno razstavo, ki bo na ogled do 26. septembra 2021, so pripravili sodelavci GBJ Mladen Baćić, Alja Fir in Alja Pfeifer.
V mesecu juliju bo delovišče Forme vive v Kostanjevici na Krki ponovno zaživelo, na letošnji izvedbi simpozija bosta kot vabljena gosta ustvarjala akademska kiparja in profesorja, Mirko Bratuša iz Slovenije in Peter Galhidy iz Madžarske. V sklopu počastitve obletnice simpozija bo izvedena rekonstrukcija ikonične prostorske skulpture hrvaškega umetnika Miroslava Šuteja: Brez naslova (1972), ki jo je v preteklih petdesetih letih načel zob časa.
Slavnostni zaključek letošnjega simpozija s predstavitvami novih skulptur, umeščenih v Park skulptur Forma viva, bo v soboto 31. julija 2021.
Eva Sajovic
Visenje na nitki
Lapidarij, 7. 5.-8. 8. 2021
Samostojna razstava Eve Sajovic z naslovom Visenje na nitki predstavlja presek njenega umetniškega in civilnodružbenega delovanja v preteklih petih letih, ko se je v svojem ustvarjanju v največji meri posvečala perečim okoljskim problematikam. Sodobna globalna družba se danes neizogibno sooča s pojavom pospešenih klimatskih sprememb, ki imajo posredne ali neposredne posledice na vsakdanja življenja ljudi, saj med drugim povzročajo migracije, ideološko nasilje in spremembe na področju dela.
Razstava Visenje na nitki se osredotoča na tri obstoječa kontinuirana dela, ki se od leta 2015 z različnimi likovnimi, performativnimi in izobraževalnimi prijemi osredotočajo na pojav naraščajoče klimatske nestabilnosti in s tem povezanih okoljskih iniciativ: Ecology, Picturing Climate in All Rise for the Planet. Poleg tega je Sajovic posebej za razstavo v Galeriji Božidar Jakac ustvarila povsem novo delo, ki se navezuje na vidike lokalne ekologije in sobivanja z okoljem. Umetnica v svoji praksi že vrsto let prepleta umetnost, antropologijo, državljansko novinarstvo in ekologijo, s čemer želi opozarjati na nevzdržnost danes prevladujočih principov nenehne rasti produkcije in potrošnje ter na pogubnost prevlade ekonomskih interesov nad človeškimi in okoljskimi. V lapidariju je ustvarila ambientalno »site-specific« instalacijo, kjer so njena angažirana dela predstavljena v na način celostne postavitve, v kateri se prepletajo fotografija, gibljiva slika in prostorska instalacija.
Razstava je del mednarodne mreže Overview Effect, ki na iniciativo kuratorjev Zorana Erića (MSUB) in Blance de la Torre povezuje številne muzeje in institucije s celega sveta in obravnava povezave med sodobno umetnostjo in okoljskimi vprašanji.
Eva Sajovic (1976) je umetnica in pedagoginja, ki je trenutno redna profesorica na umetniških šolah Camberwell College of Arts in Chelsea College of Arts v Londonu, prav tako pa deluje tudi kot akademska raziskovalka, okoljska aktivistka in neodvisna umetnica. V svoji umetniški praksi se posveča perečim družbenim temam sodobnega časa, v prvi vrsti klimatskim spremembam in njihovem vplivu na življenje na planetu ter vprašanju družbene razslojenosti in migracij.
2020
Nova doba
PLATEAURESIDUE, Maja Smrekar, Robertina Šebjanič, Tanja Vujinović
Lapidarij, 28. 8. -1. 11. 2020
Razstava predstavlja dela treh umetnic in umetniške skupine iz Slovenije, ki se v svojih ustvarjalnih praksah dosledno in dolgoročno posvečajo odnosu med človekom in naravo. Izbrana dela prinašajo globok premislek o človekovih intervencijah v naravno okolje in o trenutnem družbenopolitičnem in ekonomskem ustroju, ki temelji na principu rasti proizvodnje in potrošnje.
V Lapidariju so v dialog postavljena tematsko raznolika dela tandema PLATEAURESIDUE, Maje Smrekar, Robertine Šebjanič in Tanje Vujinović. Te ustvarjalke in ustvarjalci se s sredstvi vizualne umetnosti posvečajo aktualnim temam sodobnega časa kot so človekovo razumevanje okolja, potreba po kolonizaciji narave in analiza okoljskih politik, ki danes še vedno temeljijo predvsem na konceptu neskončne modernizacije. V zgodovini moderne in sodobne umetnosti so premisleki umetnikov o fenomenu naravnega okolja na ravni reprezentacije prisotni že vse od pojava industrijskih revolucij, a so v preteklih desetletjih nekateri umetniki prevzeli aktivnejšo vlogo in začeli svoje ustvarjalne prakse interdisciplinarno povezovati z znanostjo in drugimi polji družbenega delovanja. To usmeritev povzema tudi pričujoča skupinska razstava, ki predstavlja analitične in angažirane ustvarjalne odzive umetnic in umetnikov na aktualne teme kot so ekologija, posledice poseganja v prostor, razmerje med človeškim in nečloveškim, preseganje dualizma kultura-narava in prihodnost človeške vrste.
Kustos: Miha Colner
Armando Marrocco
Biti je biti
Lapidarij, 20. 6. - 9. 8. 2020
Slikar, kipar, performer in vsestranski umetnik Armando Marrocco (1939, Galatina) se je leta 1962 iz južnoitalijanske Apulije preselil v Milano, kjer je ostal do danes. V umetniške kroge ga je iniciral vplivni italijanski slikar in utemeljitelj spacializma Lucio Fontana. Marrocco je od 60. do 80. let sodeloval z mnogimi vidnimi imeni, bil soustanovitelj in član italijanskih umetniških skupin, performer, ki se je poigraval z ognjem etc. Nanj sta vplivala francoski kritik in filozof Pierre Restany ter umetnik Yves Klein, utemeljitelja novega realizma. V svoji bogati karieri je vitalni italijanski bard realiziral številne projekte na prostem, v sodobnih galerijskih prostorih, a prav tako v cerkvah in samostanih po Italiji. Gostoval je na Beneškem bienalu in za svoj doprinos k sodobni italijanski umetnosti prejel številne nagrade.
Razstavo v Lapidariju, kjer se nizajo dela v razponu od 60. let 20. stoletja do danes, bi lahko označili za mini retrospektivo. Narejena iz raznovrstnih materialov naravnega in umetnega izvora, ki jih umetnik senzibilno oblikuje, kombinira in prilagaja svoji viziji, jih povezuje mediteranski čut za lepoto. Zrcalijo avtorjevo navezanost na sončne in morske predele, na citate arhaičnih civilizacij in humanistična, skoraj platonistična sporočila, ki so razvidna že v naslovih nekaterih del. Kljub konceptualističnim in postmodernističnim prvinam, se nam Marrocco prikazuje kot klasik in spreten obrtnik, kot čuteč individuum in estet, ki prisluškuje kozmičnemu stvarstvu, se mu čudi in dopušča, da zasije skozi barvit, optimističen izraz. Ob upoštevanju materialnih, vizualnih in vsebinskih dimenzij posamezne umetnine nam posreduje zgodbe, ki se tudi ob tokratni postavitvi srečujejo v konkretnem poletju in kraju. Slišimo, vidimo in dojemamo jih kot vznemirljive privide, simbole in arhetipe, ki jadrajo zunaj našega subjektivnega doživljanja časa in prostora.
Kustos: dr. Robert Simonišek
2019
Svetlana Jakimovska Rodić
Made in Forest / Narejeno v gozdu
Lapidarij. 12. 7. - 3. 11. 2019
Grafičarka in magistra umetnosti Svetlana Jakimovska Rodić (1965, Kumanovo, Severna Makedonija) na samostojni razstavi predstavlja serijo monotipij in instalacij, pri katerih za matrico uporablja lubje dreves, ki ga je napadel lubadar. Sledi lubadarjev so hkrati sledi uničenja življenja dreves in rojstva drugega življenja vrste, katero ljudje zaradi njene majhnosti in iz naše percepcije inferiornosti enostavno spregledamo. Avtoričino zanimanje za »grafične« sledi življenjskega cikla lubadarjev (zalubnikov) izhaja iz raziskovanja razlogov za povečano število (invazivnih) žuželk, kot posledice človekovega neracionalnega poseganja v naravo, nestrukturiranega pogozdovanja monokultur na nižjih nadmorskih višinah in klimatskih sprememb.
Umetnici so razgibani vizualno zanimivi vzorci in sledi gravur žuželk vzbudili zanimanje, da jih je uporabila za izdelavo svojih grafičnih del, s čimer je sistem izkoriščanja narave paradoksalno in z ironično avtoanalizo prikazala tudi neposredno, saj jih je »izkoristila« in jih transformirala v zgradbo artefakta. Odtise na papirnatih trakovih je s prepletanjem in lepljenjem združila v večje grafične instalacije, ki jih je v prostorih Lapidarija Galerije Božidar Jakac združila v celovito postavitev.
Kustosinja: Kristina T. Simončič
Foto: Maruša Lapuh
Vera Stanković
Trans-formacije ali Poslovilna zabava
Lapidarij, 12. 4. - 9. 6. 2019
Po sedmih letih, ko je Vera Stanković sodelovala na razstavi Keramika v konceptu 4/2 z delom Pečem kruh, ki ga ne morem jesti, se umetnica tokrat predstavlja s samostojno razstavo Trans-formacije ali poslovilna zabava. Na njej bo predstavila šest del, ki govorijo o korenitih preobrazbah, ki jih doživljamo ob velikih spremembah tekom življenja. Umetnica bo predstavila štiri dela iz obstoječega opusa in dodala dve novi, ustvarjeni posebej za to priložnost. Razstavo zaključuje z instalacijo Poslovilna zabava, s katero napoveduje prenehanje ustvarjanja na področju keramike.
Kustosinja: Barbara Rupel
Foto: Peter Škrlep
2018
Nataša Prosenc Stearns
Hotelski dnevnik
Lapidarij, 14. 9.-18. 11. 2018
Hotelski dnevnik umetnice in režiserke Nataša Prosenc Stearns je serija fotomontažnih printov in video zvočnih prostorskih instalacij, variacije katerih so posebej ustvarjene in prilagojene sobam Lapidarija. Dela so bila posneta v zapuščenem hotelu v Los Angelesu s statično kamero, ki na način varnostnih kamer neprizadeto a voajersko opazuje dogajanje v hotelskih sobah, na hodnikih in na stopniščih. Hotelski dnevnik ima prepoznavni umetničin kredo človeške figure, umeščene ali preplastene z elementi narave. Specifičen način video obdelave in postavitve v prostor transformirajo in abstrahirajo dela, kar spodbudi naš čustveni in čutni odziv. Celostno zasnovana umetnina je horizontalni preplet različnih zgodb in njihovih asociativnih možnosti. Obiskovalci z vstopom in gibanjem po prostorju ter lastnimi zavednimi in nezavednimi čutnimi ter kognitivnimi procesi soustvarjajo dramaturgijo prostora po svoji meri. Vstopanje v sobe nekdanjih samostanskih shramb je vstopanje v začasne prostore Hotelskega dnevnika. Delo, ki si ga lahko sestavimo v film ali samostojne video-zvočne izkušnje.
Instalacija v Lapidariju je že tretja prostorska inkarnacija Hotelskega dnevnika (prvi dve sta bili v Velenju in v Los Angelesu), filmska verzija pa potuje po mednarodnih festivalih.
Kustosinja: Meta Kordiš
Kristina Rutar
O izvoru vrst
Lapidarij, 20. 4. - 15. 8. 2018
Kristina Rutar (1989, Šempeter pri Gorici) sodi med maloštevilne slovenske umetnice, ki si je za svoj osrednji izrazni medij izbrala keramiko. Za takšno orientacijo je bil odločilen študij pri profesorju Mirku Bratuši na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in kasneje tudi na akademiji v Vroclavu na Poljskem. Tokrat se predstavlja z avtorskim projektom, ki ga je naslovila O izvoru vrst. Z njim nadaljuje z raziskovanjem likovne interpretacije embrijev, ki so v zadnjem času osrednji motiv njenega likovnega izražanja. Kot pove že naslov njene razstave, se Kristina Rutar pri zasnovi svojega projekta opira na teorijo Charlesa R. Darwina.
Kustosinja: Barbara Rupel
Fotografija: DK
2017
Klara Sax
Carl Andre, Billy in Ethel
Lapidarij, 20. 9. - 26. 11. 2017
Delo se v izhodišču nanaša na minimalistično skulpturo dvajsetega stoletja. Klara modernistične izhodišne točke jemlje kot inspiracijo in na temeljih forme, kjer stoji v središču surovi material, razvije nov, sodobni jezik. Instalacija iz siporeks blokov, ki formalno izhaja iz minimalistične modernistične tradicije, neprekinjeno poteka skozi vseh osem sob, sčasoma pa se ji pridružijo elementi naracije in zvoka, ki povzročijo asociativna drsenja skozi minimalistično izkušnjo v nekaj mnogo bolj divjeraščenega in humorističnega. Povzdignjen modernizem sreča popularno kulturo.
Gre za igro s pričakovanji.
Kako razumemo delo z obzirom na avtorja? Kaj, če se za osebnim imenom skriva skupina? Kaj, če je Carl Andre techno glasbenik iz Canade? In ali ni umetnica Klara Sax oseba v romanu Don Delilla?
Jožica Medle
Zrak, ki ga dihaš ti
Lapidarij, 17. 6. - 28. 8. 2017
Jožica Medle, slikarka, grafičarka, oblikovalka in doktorandka na oddelku za grafiko zagrebške Akademije likovnih umetnosti, je na osnovi večletnega študija in sistematičnega raziskovanja zgodovine in manifestacije kontrapunkta v različnih umetnostnih smereh, skozi analizo njegovega analognega razvoja v glasbi, plesu in likovnosti, pripravila izjemen likovni kontrapunkt na temo ekologije. Ustvarila je grafični cikel, v katerem je kontrapunktu sledila na treh nivojih – s predirljivim podajanjem kontrapunktične vsebine, s smotrno izbrano in ubrano likovno govorico na posameznih grafičnih listih, ter s celotno zasnovo in postavitvijo razstave, pri kateri sozvočje posameznih del spleta zgodbo na najvišjem nivoju.
Temeljne prvine grafik Jožice Medle na primarni plasti začrtujejo in opredeljujejo nemimetične in nepredmetne slikovne formulacije, ki imajo na višjih plasteh svoj proti glas, svojo točko proti točki. Osnovna antigena zemeljski nepredmetni organskosti se recipročno vežeta na povedno eksistencialno foto-figuraliko in letrizem. Akumulaciji likovnih prvin, točk in črt, ki so v naravi organsko nujne in vseprisotne, nasprotujejo monokromatske antropomorfne in zoomorfne oblike belih senc, črnih teles in telesnih praznin oz. odsotnosti. S kontrapunktičnim plastenjem, z nizanjem in kompozicijskim zlaganjem avtorica ustvarja likovni cantus firmus. (dr. Ines Vodopivec)
Nina Čelhar
Zatišja
Lapidarij, 21. 4. - 21. 5. 2017
Slikarka Nina Čelhar se, kot nagrajenka lanske bienalne razstave Pogled 8 – Pogled na slovensko likovno umetnost doma in po svetu, predstavlja s samostojno razstavo. Specifika razstavnega prostora s štirimi razstavnimi sklopi je narekovala posebno zasnovo predstavitve slikarkinih del. Kustosinja razstave Barbara Rupel se je odločila za premišljen izbor del iz dosedanjega opusa, ki ga je ustvarila v komaj petih letih. S tem je želela izpostaviti stalnice in premike v njenem ustvarjanju. Med stalnice sodi predvsem motivika, ki jo umetnica črpa iz urbane krajine s poudarkom na bivalnih okoljih med katerimi izstopajo interpretacije sodobnih arhitekturnih objektov, utrinkov iz interierjev in portretov lončnic, ki jih skuša v nenehnem ustvarjalnem procesu vselej na novo definirati. Nino Čelhar pritegnejo predvsem motivi, ki vzbujajo občutke miru, tišine in so s tem potencialna mesta, ki nudijo zatišje. V njihovi pojavnosti najdemo sinonim za formalno udejanjanje umetničinega iskanja notranjega miru.
2016
Mateja Kavčič
Zavetja
lapidarij, 09.09. - 03.12.2016
Zgodba, ki jo je umetnica domišljeno umestila v razstavni prostor, je polna simbolov in intuitivnih nastavkov, kot tudi referenc na zgodovino krajinske umetnosti. Koncept postavitve, ki je determiniran že z naslovom Zavetja, seveda ni namenjen zgolj samemu sebi in imanentni estetski komponenti, temveč vzpodbuja in nagovarja k interakciji. Pri tem ne mislim zgolj na obiskovalce, temveč tudi na avtonomnost in izraženo bit naravnih elementov v prostoru, kot tudi na potencialna bitja, ki s temi elementi sobivajo. To pa so lahko bodisi predstavniki živalskega bodisi vilinskega, magičnega sveta. Zavetja so namreč zgrajena vedno za nekoga.
Boštjan Kavčič
O/DA
lapidarij, 18.06. - 15.08.2016
Umetnik je načrtno povezal štiri vhode v premišljeno enotno zgodbo, polno prepletanj in mnogih asociativnih nastavkov, ki ves čas prehajajo avtorjevo tanko linijo intuitivnega in racionalnega polja. Gledalcu je tako omogočeno celostno doživetje umetniške postavitve, ki meje prostorov inkorporira v postavitev. Boštjan Kavčič pravi: »V kamnu je ujeta cela zgodovina, zato me privlači. Vsak kos ima svojo zgodbo«.
Ignac Meden
U/S/TVAR/I/TVE
lapidarij, 15.04.-30.05.2016
Razstava je pripravljena v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota, ki je avtorjeva domicilna galerija, saj se je avtor v njenih prostorih že večkrat predstavil s samostojnimi razstavami, nazadnje v razstavni sezoni 2014 / 2015. Ob tej priložnosti smo izbor s te razstave postavili v dialog s specifičnimi prostori razstavišča lapidarij v Galeriji Božidar Jakac.
2015
Irena Romih
Medprostori
lapidarij, 18.09.-22.11.2015
Vizualna ustvarjalnost se odziva na sodobno družbo s pozitivistično socializacijo. Izkušnje, ki jih predstavljajo televizijske informacije, časopisi, knjige in še posebej bivanjski vsakdanjik so širokospektralni vir vizualizacije navideznosti in resničnosti, navideznih in realnih razlogov nastanka in razvoja, navideznih in dejanskih motivov, navideznih in dejanskih ciljev, navideznih in dejanskih vsebin ter kvalitet dogodkov in pojavov. Natančnost in želeni cilj opazovanja nas nagradita s spoznanjem ozadja. Nenatančnost in nekritičnost pa nas omejita na lastno pretvarjanje. V zavesti in spoznavnih učinkih umetniškega izražanja so rezultati večkrat v preseku med samo pojavnostjo in bistvom. Ta presek umetniškega izražanja minuciozno predstavlja Irena Romih.
Mitja Stanek
Tehno
lapidarij, 03.07.-06.09.2015
Projekt, ki ga je Mitja Stanek (1964, Maribor) pripravil za prostore Lapidarija v Galeriji Božidar Jakac, temelji na prostorski instalaciji, ki se dobesedno razteza v vse prostore in generira nasičeni občutek digitalizirane potrošniške družbe. Instalacija bi kot site-specific projekt bila dovolj že sama po sebi, vendar smo se ravno z namenom, pokazati razvojno in študijsko os modernističnega pristopa, odločili, da v prostore umestimo izbor grafičnih del, katerih datacija se pne od začetka devetdesetih do leta 2014, ter nekaj Stanekovih kiparskih objektov, ki večinoma datirajo v leto ali dve nazaj.
Eva Petrič
4 delci
lapidarij, 24.04.2015 - 14.06.2015
V Galeriji Božidar Jakac se v prostorih lapidarija v petek, 24. 4. 2015, ob 18. uri, odpre razstava umetnice Eve Petrič z naslovom 4 delci / 4 Particles, ki bo na ogled do 14. 6. 2015. Eva Petrič (1983, Kranj) je večmedijska umetnica, ki se na likovnem področju najpogosteje in najizraziteje izraža v fotografiji, videu in instalaciji. Posebej za razstavne prostore lapidarija, ki ga sestavljajo štiri prostorski sklopi z ločenimi vhodi, je pripravila izbor analognih fotografij, ki jih je vsebinsko podprla z videom in zvokom, na temo sestave lastnega genoma (4 delci: A-adenin, G – gvanin, C – citozin in T - timin), ki jo, kot vsako bitje na zemlji, osmišljajo v vsej njeni enkratnosti.
Kustosinja: Barbara Rupel.
Fotografija: Primož Brecelj.
2014
Petar Popijač
Žerjavica
lapidarij, 12.09.-03.11.2014
Petar Popijač (1988, Varaždin) je projekt zasnoval tako, da v njem začutimo zgodovinsko namembnost prostora v duhovnem smislu in tudi materialno prežetost konstituiranja prostora v zadnjem obdobju, ko ima pomembno vlogo kot materija prav hrast. Ravno izbor hrasta, ki pa ni le navaden hrastov les, temveč gre za subfosilna debla hrastov, značilne sivkaste barve, ki so bila več kot tisočletje zakopana globoko v plasteh zemlje, večplastno povezuje Popijačevo čutenje brezčasnosti nekdanjega samostanskega prostora, kjer senzualen umetnik postane le ponovni prevodnik energij. Prav izbor materiala je tisto, kar najbolj opredeljuje tokratno Popijačevo postavitev, konceptualno pa je prežet z idejo vročine, kot energijo, ki brez preprek prehaja skozi materijo in jo modificira, kar je značilno tudi za kiparski postopek.
Katja Oblak
Prostor novega spomina
lapidarij, 27.06.-25.08.2014
Katja Oblak (1975, Ljubljana) je ena tistih mladih kipark, ki so svojo pozicijo našle v principu klasičnega kiparskega ustvarjanja. Njena dela zaznamujejo pretanjena tenkočutnost v izbiri izraznih materialov kot tudi upoštevanje telesnosti (objekt – figura), prostorske gradnje, kar skuša nadgraditi z video posnetki, zvokom in gibom (neposredno izveden performens ali na video posnetku).
Tokratno razstavo z naslovom Prostor novega spomina je zasnovala za t.i. lapidarij. Z njo nadaljuje avtobiografsko refleksijo o vlogi, poziciji, stanju in na sploh odzivanju lastnega telesa na dogajanje v okolju. Vemo, da je prav spoznanje, da je vsak gib telesa zelo močno pa čeprav nemo izrazilo, pripeljalo do nastanka in razvoja kreativnega plesa. Katja Oblak je kot plesalka predvsem japonskega buta prav v plesu našla vzporednice s kiparstvom, kot da je njeno telo med plesom - gibanjem v prostoru že samo po sebi kiparski “material”.
Umetnica pripoved o trenutku lastnega življenja beleži s pomočjo izbranih sekvenc gibanja ali stanja lastnega telesa ali telesa drugega, ki jih preko odtisa živega telesa prevede v kiparsko formo. Na ta način sekvenco celotnega giba zvede na raven metafore, ki nagovarja gledalca, da z močjo lastne imaginacije zapolni praznine kipa v popolno telesno obliko.
Svojo pripoved je zasnovala v štirih sklopih in jih s tem prilagodila prostorski danosti razstavišča. Poimenovala jih je Os sebe, Dvojina, Ples v naravi in Srečanje.
Kustosinja razstave: Barbara Rupel
Katja Oblak, Med-prostor, 2014
foto: Tomaž Lunder
Boris Beja in Suzana Brborović
ID grad.: BB/SB 14 - n. 3/3
lapidarij, 09.05.-09.06.2014
V angažiranem projektu združujeta mlada umetnika Boris Beja (1986, Trbovlje, Slovenija) in Suzana Brborović (1988, Kranj, Slovenija) vso pestrost konceptualne umetnosti, ki posega v različna teoretična polja od socialne filozofije do antropologije, pri čemer kritično opozarja na anomalije aktualne družbe in časa. Gre za izjemno pronicljiv in zrel pogled na Zeitgesit, kričeč, s simboliko nabit, eksistencialni rezime dveh izredno nadarjenih mladih ustvarjalcev v prostoru in času, ki obenem ob družbeni kronologiji zajema hkrati avtorefleksiven moment.
Avtorja sta projekt koncipirala skozi refleksijo gradbene panoge, ki običajno v času gospodarske krize med prvimi doživlja precejšen kolaps. Tema eksploatacije dela je, kot je to v času kriz običaj, ponovno zelo aktualna, s tem da umetnika hkrati, ali pa predvsem, opozarjata tudi na neurejeno področje dela likovnih umetnikov pri nas.
Foto: V ospredju Suzana Brborović, Another brick in the wall, 2012, instalacija, v ozadju Boris Beja, Read a sample, 2014, sitotisk na časopisu, foto Tomaž Grdin
Jože Marinč
Krispan
lapidarij, 21.03.-21.04.2014
Jožetu Marinču (1954) njegove slike pomenijo nekaj, kar vsebuje del njega, del njegovega bistva, utrip njegove energije in pečat njegove identitete. Če pogledamo preko zgolj oblikovnih značilnosti, ki so avtentične in osebnostno določujoče, v naslovih njegovih del najpogosteje najdemo sugestije, povezane z naravo.
V tej perspektivi moremo videti kontinuiteto v njegovem ustvarjanju, četudi tokrat razstavljena dela presegajo vsakršno definicijo izraznega medija, umetnostne zvrsti in celo umetnosti. Še konceptualnost instalacije je preveč omejujoča, ker povsem potlači ugodje in vizualno harmonijo v prid učinkovitosti izraza ideje: racionalno dojemanje postavlja nad čustveno. Marinč se vizualnim učinkom kot primarnim nosilcem komunikacije ne odpove za nobeno ceno, nagovarja pa gledalca, da pomaga umetnini delovati tako, kot si jo je zamislil. Sestavil je vrsto projektov, ki jih ima za “odložene”, za takšne, ki iz različnih razlogov niso dosegli javnosti, so pa del njegovega laboratorija, alkimistične delavnice in umetniške ropotarnice, v kateri so se porojevali kot izjemne ideje in zamisli, a jim samo vizualno dostopna dvodimenzionalnost slike ni zadostovala, ker je slikar želel izzvati gledalčevo fizično sodelovanje.
2013
Janez Lenassi
Skulpture v kamnu
lapidarij, 27.07.-15.09.2013
Janez Lenassi (1927, Opatija) je bil življenjsko in ustvarjalno zakoreninjen v ambient slovenske Istre in to spoznanje mu je opredeljevalo celoten kiparski opus. Soočanje in možnost vpogleda v izbor več desetletnega Lenassijevega kiparskega snovanja, njegovega vztrajanja na začrtani ustvarjalni poti raziskovanja, analiziranja in sintetiziranja, dokazuje avtorsko enovit opus - kljub logičnim evolucijskim premenam - ter tudi enovito idejno vsebinsko in sporočilno dimenzijo, vedno pogojeno s praizvorom življenja in vsega danega v naravi, s čimer je opredeljena njegova intimna namera v kvaliteti odnosov do materiala, prostora in časa.
Damijan Kracina
V letu kačjega pastirja
Lapidarij, 31.05.-21.07.2013
Damijan Kracina (1970), magister umetnosti, je na slovensko likovno sceno vstopil že v času študija na ljubljanski likovni akademiji v devetdesetih letih. To je bil čas, ko so se umetniki intenzivno odzivali na vse bolj pereče ekološke probleme v okolju, med drugim tudi s problematiziranjem ogroženosti živalskih vrst. Ta tematika je Damijana Kracino pritegnila do te mere, da je sredi devetdesetih let v Galeriji Kapelica pripravil samostojno razstavo na to temo z naslovom “Kracina TV”. Od tedaj je tej temi zvest vse do danes, kar potrjujejo razstave, ki so ji med drugimi sledile vselej nove (ZOO, Aquarium, Galapagos, Animal Tour, Sanitarium), vse do današnje z naslovom V letu kačjega pastirja / In the year of Dragonfly, ki jo je zasnoval za prostore lapidarija Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Glede na to, da je na vsaki razstavi doslej tematiziral določen vidik prej omenjene teme (napr. Galapagos kot metafora znanstvene odprave), koncipira tokratni projekt kot muzejsko prezentacijo dosedanjih odkritij, ki gledalcu ponuja kar nekaj presenečenj.
2012
Denis Krašković
Moja zgodba
Galerija Božidar Jakac - lapidarij, 28.09.-25.11.2012
Razstavo Moja zgodba tvorijo dela, nastala v daljšem časovnem obdobju, ki jasno izkazujejo Kraškovićevo usmeritev v figuralno umetnost, močno prežeto s krščansko ikonografijo ter socialno angažiranimi aktualnimi temami. Kompozicijske zgodbe s Posteljo (1998), Semenom (2011), Avtoportretom z angelom in hudičem (1993), Rokavicami na klinu (2012) in drugimi, izvedene tako v polju kiparstva kot risbe, aktualizirajo umetnikovo intimno avtorefleksijo do sveta, medtem ko na drugi strani dialog z religijami opozarja na etičen pristop pri ravnanju s svetom. Kompozicije z deli Bog je velik (2004), Noji v Afriko (2003), Nit v šivanko (2005) in druge jasno izražajo avtorjevo aktivistično angažirano etiko, s katero nam želi sporočiti: prijatelji, to je moja zgodba.
Keramika v konceptu 4/2
prostori lapidarija, 06.07.-02.09.2012
Galerija Božidar Jakac – lapidarij
6. julij – 2. september 2012
Kustosinja razstave: Barbara Rupel
Z drugo izvedbo razstave Keramika v konceptu 4 želimo ponovno izpostaviti vlogo in pomen keramike kot specifični izrazni medij v delih sodobnih slovenskih likovnih umetnikov, ki se izražajo s specifičnimi prostorskimi projekti (seit-specific projects). Pri koncipiranju razstave so bili povabljeni štirje izbrani umetniki, ki so si za predstavitev svojega dela izbrali enega od štirih raznolikih prostorskih enot nekdanjega samostana, danes poimenovanega lapidarij.
akademska slikarka Vera Stanković: Pečem kruh, ki ga ni mogoče jesti
akademska slikarka Nuša Lapajne Čurin: Prostorski sistemi
več medijski umetnik Iztok Amon: Blindtopia - artefakt
akademski kipar Roman Makše: Prostori
Spremljevalna razstava Mednarodnega trienala keramike UNICUM 2012
Igor Bravničar
Metamorfoze
lapidarij, 20.04.-27.05.2012
V razstavljenem ciklu Metamorfoze si umetnik kot izhodišče postavi svoje starejše delo, izvedeno v tehniki olja na platnu, ki ga s pomočjo fotografskega postopka razgradi in ga prevede v povsem drug medij. Nastane cikel šestih c-printov Metamorfoz na dibond podlagi, kjer sicer kot temeljno sled reproduktivnosti ohranja identično dimenzijo in način okvirjanja, kot tudi slikana razmerja znotraj slikovnega polja, spreminjajo pa se taktilne strukture in medsebojne korelacije ter napetosti barvnega spektra. V spremenjeni barvni vibraciji dobi novo delo povsem svojo, novo identiteto.
2011
Denis Senegačnik
"Bloody Mary" Magična neprivlačnost
Lapidarij Galerije Božidar Jakac, 16.9.2011 - 06.11.2011
»Pri prostorski postavitvi kostanjeviškega lapidarija gre za Senegačnikovo avtorsko postavitev, ki je v prvi vrsti usmerjena v povezave in dialoge s posameznimi prostori znotraj obstoječega. S svojimi intervencijami vse te združuje v skupni podobi, ki jo sestavljalo posamezne bolj ali manj poudarjene sestavne enote.”, je v katalogu razstave zapisala kustodinja mag. Milena Koren Božiček.
Razstava je plod sodelovanja med Galerijo Božidar Jakac in Galerijo Velenje.
2010
Oto Rimele
Slike
Lapidarij Galerije Božidar Jakac, 24.09.2010 - 12.12.2010
Razstava Slike v kostanjeviškem samostanu omogoča obiskovalcem izkušnjo mrakobnega prostora, v katerem ob poglobljenem motrenju zažarijo barve. Gledalce nagovarja h kontemplaciji in jih vabi, da ostanejo sami s svetlobo prostora. Motrenje podob, ki jim je avtor odvzel tako rekoč vso snovnost, razodene slike v njihovi prvinskosti – kot pojav čiste barve in kot željo po doseganju esence bivanja. Ko se prostor utaplja v večerni mrak, se stopnjuje tudi barvni žar in razkriva »zakrito lepoto sámo na sebi,« kakor je zapisal mistik iz 5./6. stoletja. Nato se barvni sij utopi v temo. »Izginiti kot svetloba,« se glasi slikarjev lastni komentar.
Elena Fajt
Sobivanja
Lapidarij, 21.05.2010 - 15.08.2010
Elena Fajt je likovna umetnica, ki izhaja s področja tekstilnega oblikovanja. Za svoj osnovni izrazni medij je namesto klasičnih materialov izbrala odrezane človeške lase. Z razstavo Sobivanja, ki jo je specifično zasnovala za lapidarij galerije, nadaljuje s svojim večletnim projektom Lasnine. Tokrat je s specifičnimi instalacijami iz odrezanih človeških las, ki jih vpenja v širše okolje (voda, svetloba, drevesa/zrak), pripoved razširila na različna življenjska stanja, kot jih zaznavamo v vsakdanjem okolju.
Razstava je podaljšana do 15. avgusta 2010.
Jiři Bezlaj
Ustavljeni pogledi
Lapidarij, 09.04.2010 - 03.05.2010
V prostorih lapidarija se predstavlja kipar, ki je študiral v času študentskih demonstracij in diplomiral iz študija vplivov vzhodnoazijskih filozofij na moderno umetnost, ki so močno zaznamovale tudi njegovo kiparstvo. Cikel Poletje, katerega del je predstavljen na pričujoči razstavi, nastaja od leta 2003.
»Kipar, ki pravi, da kamen boža, je ustvaril številne v kamnu okamenele cvetove in ti zahtevajo dotik gledalca. Šele dlan doživi rob med zglajeno in hrapavo površino ter potuje po zglajeni formi fragmenta rastlinskega telesa. Kipi, ki jih je obdelal Bezlaj, so ustvarjeni tako, da zahtevajo dotik. Z gledalcem skušajo vzpostaviti enak odnos, kakor ga je imel do njih kipar.« je med drugim v katalogu razstave zapisala umetnostna zgodovinarka Petja Grafenauer.
2009
Boštjan Plesničar, Ervin Potočnik
velvetarij - lapidarij
Lapidarij, 02.10.2009 - 31.10.2009
Boštjan Plesničar in Ervin Potočnik z razstavo Velvetarij - lapidarij nadgrajujeta skupno zgodbo, ki sta jo začela z razstavo Žametal v Centru sodobnih umetnosti Celje. V lapidariju Galerije Božidar Jakac sta ustvarila dialog svojih stvaritev, močno pogojevan s specifičnim arhaizmom prostorov. Avtorja in njun projekt je na odprtju in z besedilom v katalogu predstavil kustos Goran Milovanović.
Več avtorjev
Keramika v Konceptu 4/1
Lapidarij, 29.05.2009 - 31.07.2009
Mirsad Begić - Ohraniti sanje
Damjan Kracina - Sanitarium
Iztok Maroh - Sistemi
Nataša Sedej - Nevestina celica
Spremljevalna razstava Mednarodnega trienala keramike UNICUM, na katero je kustodinja Barbara Rupel povabila umetnike, ki se izražajo konceptualno in ki hkrati v svoj projekt vključujejo tudi keramiko.
2008
Karel Plemenitaš
Poti
5.9.2008 - 26.10.2008
Na razstavi se predstavlja z zadnjo serijo grafik, narejenih po letu 2000, ki so v prostor postavljena prostostoječe – kot objekti, postavitev pa dopolnjuje serija skic in risb, ki ponazarja umetnikovo miselno pot pri tem ciklu grafik.
Sreten Milatović
Sledi
Lapidarij, 04.07.2008 - 17.08.2008
Udeleženec Forme vive 2004 se je na razstavi predstavil s kiparskimi deli iz granita in apnenca, materialov iz domačega okolja, ki so “tista temeljna topografska poetična osnova, skozi katero, upoštevajoč njegovo fizično in morfološko sestavo, Milatović izvablja mentalne in čustvene artefakte, ko povezuje univerzalne vrednote z duhom genius loci”, kot je v katalogu razstave zapisal kustos Goran Milovanović. Otvoritveni program sta zasnovala Cene Resnik/ saksofon in Igor Bezget/ kitara.
Iztok Maroh
Aluzije
Lapidarij, 16.05.2008 - 22.06.2008
Barbara Rupel, kustodinja razstave je v zaključku besedila v katalogu zapisala: “Iztok Maroh, ki ga poznamo predvsem kot zanimivega ustvarjalca v keramiki, s to razstavo ponovno dokazuje, da stopa vse odločneje v svet sodobne umetnosti v smislu najaktualnejših svetovnih dogajanj na tem področju.” Razstavo tvori “sedem raznolikih specifično zasnovanih prostorskih postavitev” ubranih na temo aluzija.
2007
Anda Klančič
Misli
Lapidarij, 12.10.2007 - 25.11.2007
Kustodinja Barbara Rupel je v katalogu razstave predstavila avtorico in njen projekt ter med drugim zapisala: “Konceptualno izhodišče njene tokratne razstave pa je človeška misel ... izbrala je temo, ki jo je izluščila na osnovi lastnih opazovanj in zaznav, a hkrati ob misli na slehernika med nami.”
Z avtorsko glasbo na temo razstave je nastopil Lado Jakša.
Dušan Tršar
Življenje v prostoru
Lapidarij, 11.05.2007 - 24.06.2007
Razstava kiparskih del, “figur drevesnih oblik”, kot jih poimenuje dr. Jure Mikuž v besedilu, ki je objavljeno v katalogu.
2006
Naca Rojnik
nekaj v, nekaj iz, nekaj za...
Lapidarij, 21.09.2006 - 12.11.2006
Posebna postavitev za lapidarij Galerije Božidar Jakac, kjer se je kiparka predstavila s skulpturami iz katerih “veje vitalizem, ki preglasi estetske in vsebinske premise”, kot je v katalogu razstave zapisala direktorica Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Milena Zlatar.
Boštjan Drinovec
oseminštiridesetkratokolisveta
Lapidarij, 28.06.2006 - 03.09.2006
Razstava del kiparja, ki “v svojem delu združuje figuraliko s prvinami modernega kiparstva, konstruktivizma, pop-arta, modernizma in sodobnih trendov”. Avtorja in razstavo je v katalogu in na odprtju predstavila Katja Ceglar.
Antonija Balić Šimrak
Na cedilu
Lapidarij, 02.06.2006 - 16.07.2006
“Objekti, povezani v prostorsko zaokroženo postavitev z naslovom “Na cedilu”, izgledajo kot stvari, ki jih poznamo, a jih nikoli nismo videli.”, je v katalogu razstave med drugim zapisal Marko Košan, direktor Koroškega pokrajinskega muzeja, ki je avtorico predstavil tudi na odprtju. Razstavo je odprl dr. Mario Nobilo, veleposlanik Republike Hrvaške v Sloveniji.
2005
Tanja Smole Cvelbar
Snov
Lapidarij, 14.10. 2005 - 30.11. 2005
Likovna instalacija, s katero avtorica, po besedah kustodinje razstave “pripoveduje zgodbo o glini ali bolje o skrivnostih opredmetenja zemlje (glinokop)”. Na odprtju razstave je nastopil Duet LeonzMinko (vokal in kitara: Leon Matek, Vokal in harmonika: Hazemina Đonlić).
Urša Toman
Sonce je bilo zeleno jajce
Lapidarij, 15.04.2005 - 19.06.2005
Specifična postavitev za prostore lapidarija, na kateri je kiparka predstavila tri cikle svojih del ustvarjenih v letih 2000 - 2005: Trilobite, Hobite in Pošasti. Besedilo v katalogu je pripravila kustodinja razstave, Katja Ceglar, ki je umetnico in razstavo predstavila tudi na odprtju. Razstavo je odprla podžupanja Občine Krško, Ana Nuša Somrak. V otvoritvenem programu je nastopil kvartet klarinetov Clarifour.
2004
Petar Dolić
Skulpture
Lapidarij, 03.09.2004 - 31.10.2004
Razstava predstavnika mlajše generacije hrvaških umetnikov, ki se je v prostorih lapidarija predstavil s formami organskega izvora “v katerih Petar Dolić s prepoznavnimi in izvirnimi oblikami gradi svoje kiparstvo”. Avtorja in njegovo delo je v katalogu in na odprtju predstavil umetnostni zgodovinar in kritik Milan Bešlić.
Mihajlo J. Hardi
Ikone
Lapidarij, 18.06.2004 - 29.08.2004
Razstava ikon duhovnika eparhije iz Križevcev. Ob likovnem delu je bila še predstavitev grko-katoliške zgodovine Žumberka.
Besedilo za katalog je prispeval dr. Jure Zečević, predavatelj vzhodne liturgike in ikonografije na Katoliški bogoslovni fakulteti Univerze v Zagrebu.
V otvoritvenem programu je nastopil Zbor sv. Cirila in Metoda iz Zagreba.
Dušan Podgornik
Dihanja
Lapidarij, 21.05.2004 - 15.06.2004
Razstava del iz zadnjega slikarskega cikla slikarja, grafika, fotografa in oblikovalca. Katalog razstave je izdalo Društvo likovnih umetnikov Insula v sodlovanju z Obalnimi galerijami Piran in Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, besedila pa so prispevali Dejan Mehmedovič, Andrej Medved in Katja Ceglar, ki je avtorja na odprtju razstave tudi predstavila.
2003
Slavko Krajnc
Skulpture
Lapidarij, 06.06.2003 - 31.08.2003
Razstava izbranih del je imela značaj pregledne razstave, saj je šlo za izbor skozi celoten ustvarjalčev opus. Avtorja in njegovo delo je v katalogu in na odprtju predstavil Marijan Tršar.
2002
Rastoča knjiga
Lapidarij, 21.06.2002 - 22.09.2002
Razstava knjižnega in drugega gradiva, ki dokumentira rast slovenske kulture in znanja. Avtor razstave je dr. Mihael Glavan, oblikovanje in postavitev je delo Dušana Pogornika.
Ob odprtju razstave je bila v Galeriji Božidar Jakac tudi proslava ob prazniku Dneva državnosti. Slavnostni govornik je bil Tone Hrovat, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, mag. Tatjana Fink, predsednica Društva Rastoča knjiga, je predstavila projekt, o razstavi je spregovoril njen avtor, dr. Mihael Glavan. V programu je sodeloval Šentjernejski oktet.
2001
Vlasta Žanić
Prostori
Lapidarij, 01.06.2001 - 31.07.2001
Razstavni projekt hrvaške kiparke kot “niz, sestavljen iz sedmih intervencij v sedmih prostorih”. Besedilo za katalog je delo Borivoja Popovčaka. Razstavo je odprl minister za kulturo Republike Hrvaške, dr. Antun Vujić.
2000
Mojca Smerdu
Skulpture
Lapidarij, 19.05.2000 - 31.08.2000
Specifična postavitev za prostore lapidarija in dvorišče Galerije Božidar Jakac. Avtorico je predstavil likovni kritik Andrej Medved, v spremnem programu je nastopil Boris Cavazza.
Skupni projekt Galerije Božidar Jakac in Obalnih galerij Piran.
