Dvorišče obsežnega samostanskega kompleksa s severne strani zapira ostanek nekdanjih meniških prostorov s križnim hodnikom ter najpomembnejša sestavina nekdanjega samostana, redovna cerkev. To sta tudi edina dela prvotnega kompleksa iz 13. stoletja, ko je koroški vojvoda Bernard Spanheimski z gradnjo sakralnega objekta gospodarsko in strateško utrjeval svojo posest ob reki Krki. Cerkev, ki je gotovo začela nastajati ob ustanovitvi samostana leta 1234, je zgrajena kot triladijska bazilika s prečno ladjo in paroma kapel ob kvadratno zaključenem prezbiteriju, kar ustreza idealu cistercijanske arhitekture, t.i. bernardinskemu arhitekturnemu tipu. Pozornost opazovalcev pritegnejo predvsem snopasti slopi s kapiteli, ki nosijo rebra križnih obokov, z bogato klesanimi rastlinskimi motivi brstičev, palmetami in venci.  V obdobju baroka sta cerkev in z njo celoten samostan doživela temeljito prezidavo. Danes so prav arhitekturni elementi temeljna sestavina tega izjemnega prostora, saj je cerkev z razpustom samostana, leta 1786, izgubila svojo prvotno sakralno funkcijo, kasneje pa tudi vso svojo opremo.

Po obsežnih restavratorskih in obnovitvenih delih je nekdanja samostanska cerkev dobila svojo današnjo podobo leta 1971 in kot taka predstavlja enega najlepših primerov zgodnjegotske (kasneje barokizirane) arhitekture na Slovenskem. Galerija Božidar Jakac uporablja ta prostor kot razstavišče, za katerega uveljavljeni domači in tuji umetniki pripravljajo specifične razstavne projekte oz. začasne razstave, ki so deležne velike pozornosti strokovne in laične javnosti.