Z veliko žalostjo sporočamo, da se je dan po svojem 92. rojstnem dnevu poslovil spiritus movens kulturnega življenja Kostanjevice na Krki, gospod Lado Smrekar.
Njegovi dosežki so raznoliki in vsestranski, saj je bil učitelj in od leta 1956 tudi ravnatelj OŠ Jožeta Gorjupa, ustanovitelj in predsednik Dolenjskega kulturnega festivala (1956−1980), soustanovitelj Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva (1960−1988), ustanovitelj in prvi direktor Galerije Božidar Jakac (1974−1996 s prekinitvami). V njegovi režiji (26 dramskih besedil) je gledališko Prosvetno društvo z Miklovo Zalo (1966) in Divjim lovcem (1968) gostovalo na 33 odrih v Sloveniji in v zamejstvu. Leta 1956 je ustanovil Gorjupovo galerijo v OŠ Jožeta Gorjupa in leta 1958 razstavišče Lamutov likovni salon (ime od 1963), ki ju je po koordinaciji obnove nekdanjega cistercijanskega samostana združil pod okrilje Galerije Božidar Jakac. Njegovo literarno ustvarjanje sega od pesniške zbirke Ob poti, do številnih člankov in uvodnikov v kataloge galerijskih razstav. Za svoje dosežke je leta 1958 prejel Žagarjevo nagrado, leta 1986 Valvasorjevo nagrado ter leta 1994 Srebrni častni znak svobode RS.
Bil je človek širokega duha in odprtega srca, ki se ga bomo spominjali s spoštovanjem in hvaležnostjo do njegove bogate zapuščine.
—-
Jesen je tu, moj čas tišine,
čas hrepenenja in strahu,
ko se zavem, kako vse mine,
da kratka pot je v hram miru.
Drevesa so razsula svoje krošnje
in ptice je pobral nemir,
nič več ne doživim poletne košnje,
skopnel bom v žametni večer.
Bojim tišine se, bojim večera,
kot bilka v vetru trepetam,
saj vem, da sem otrok nemira,
a se bojim, da ga izdam.
Lado Smrekar, November (iz pesniške zbirke Ob poti)
-
foto: Tone Jakše, Marijan Pfeifer
