Galerija Božidar Jakac

Festival letos prvič pripravljajo v Mladinskem društvu Kostanjevica na Krki. Koncertno prizorišče bo na vrtu ob Lamutovem likovnem salonu, gledališke predstave pa se bodo odvijale v prostorih nekdanjega samostana v Galeriji Božidar Jakac. Gledališki program:

Odprtje festivala in predstava Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk
petek, 6. julij, ob 19.45
Gre za prvo predstavo, ki na oder postavlja mnemotehniko palače spomina, način pomnjenja decimalk števila pi. Nik Škrlec v večkrat nagrajenem avtorskem projektu odigra domišljijski svet, ki se skriva za njegovimi številkami, ter poskuša združiti svet matematike, števil, domišljije in gledališča v dinamično in igrivo celoto domišljijskega absurdnega sveta, v katerem je vse mogoče.

My father held a gun / Moj oče je nosil puško
sobota, 7. julij, ob 19. uri
Pripovedovalca Sahand Sahebdivani in Raphael Rodan sta prijatelja, ki prihajata iz dveh sovražnih držav: iz Irana in Izraela. S pripovedjo se odpravita raziskovat svojo preteklost: soočita zgodbi sinov dveh očetov, ki sta preživela vojno in revolucijo na nasprotnih straneh. Če bi se življenje obrnilo le malo drugače, bi njuna očeta s puškami merila drug na drugega. “Zakaj ljudje bijemo vojne?” je vprašanje, ki ga na trenutke boleče, na trenutke humorno odpirata mednarodno uveljavljena pripovedovalca. Leta 2017 je predstava prejela zlato nagrado amsterdamskega gledališkega festivala Fringe. Režija: Vasile Nedelcu. Predstava bo potekala v angleščini.

Jetniška balada
sobota, 7. julij, ob 20.30
Odrska postavitev Balade o readinški ječi Oscarja Wilda je preplet dveh zvrsti: glasbene in literarne. Balada kot literarna zvrst je rdeča nit, zgodba, ki je tudi osnovni dramaturški lok celotne gledališke postavitve. Glasbeni deli, pete pesmi iz različnih obdobij, pa so asociativni tok, ki bo v obliki intermezzov pletel svet, vzporeden baladi. Če balada predstavlja svet ječe, zaprtosti, zatohlosti, nesvobode in smrti, so pete pesmi njen kabaretski antipod svobode, hrepenenja, utopije in dekadence. Na neki način gre za dva svetova, ki bivata sama zase in se srečujeta zgolj na robovih. Gre za dva solo nastopa, ki se nadgrajujeta, povezuje pa ju tretji plan, kontrabas. Tu je še četrti plan, likovne podobe iz obdobja simbolizma in dekadence, projicirane na črno steno v ozadju, komaj zaznavne in zabrisane, neoprijemljive in neulovljive, kot nezavedne vsebine nekega časa, ki se izrojevajo in utapljajo v črni magmi neopredeljivega spomina, izginjajočega v času. Režija: Ivan Peternelj, igrajo: Branko Jordan, Nino de Gleria, Janja Majzelj.

Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so zaželjeni. Več o festivalu in celoten program najdete na FB strani festivala.