Ugledni slovenski slikar in grafik Bogdan Borčić galeriji Božidarja Jakca podaril 809 grafičnih listov

V Kostanjevici zdaj za vedno
Ob otvoritvi grafičnega kabineta predstavili tudi prvo popolno umetnikovo monografijo

V galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki se je včeraj popoldne zgodilo nekaj, zaradi česar bi vodstvo te znamenite kulturne ustanove lahko začelo resno razmišljati o spremembi imena. Pri tem seveda nočemo zmanjševati Jakčevega ugleda kot enkratnega umetnika dolenjske pokrajine in ljudi; v omenjeni galeriji se je namreč zadnja leta zgodilo toliko veličastnega, naj spomnimo le na zbirke obeh Kraljev, pa Didka, Goršeta, Gorjupa in enkratne donacije 214 bronastih skulptur Janeza Boljke, da se bo uresničitvi naše pobude kar težko izogniti. Temu se je včeraj pridružil še Bogdan Borčić, eden od klasikov slovenske grafike.

Profesor Borčić, slikar, grafik in pedagog, ki je predvsem s svojimi grafičnimi listi v petdesetih letih ustvarjanja za vedno zaznamoval slovenski prostor, se je po daljšem premišljevanju ter več pogovorih na štiri oči z direktorjem kostanjeviške galerije Bojanom Božičem letos vendarle odločil vseh 809 svojih doslej ustvarjenih grafičnih listov podariti omenjeni galeriji. Donacija, ki ji pri nas ni para. Vrednost del bi težko ocenili, najlaže bi jo označili kot neprecenljivo. Borčićeva dela od včeraj zasedajo prostore nad Janezom Boljko; če je Boljka v nekdanji konjušnici, je Borčić v nekdanji shrambi za oves in ostalo krmo. Prostor je danes po zaslugi tenkočutnih arhitektov Marka Deua in Mije Zrnec preoblikovan tako, da ima obiskovalec v vhodni avli najprej številne kataloge in plakate (tudi te je Borčić poklonil galeriji), izdanimi ob umetnikovih razstavah po svetu, zatem prikaze nastajanja grafik in šele na koncu, v največji dvorani, delo dosedanjih Borčićevih stvaritev. Vseh 809 grafičnih listov v še tako veliki dvorani namreč ni mogoče obesiti na zid. Preostali so zato shranjeni v posebnih predalnikih druge sobe. Z avtorjevim soglasjem bodo listi enkrat na leto zamenjali prostor na stenah grafičnega kabineta, zaradi česar bodo obiskovalci vsako leto videli druge podobe.

Marko Deu je imel glavno besedo tudi pri urejanju Borčićeve monografije, katere se drži pridevek - saj človek komaj verjame - prva! Monografija odlično predstavlja ves avtorjev grafični opus in njegovo vlogo v slovenskem kulturnem spominu. Spremna beseda izpod peresa Bogdanove hčere Barbare spominja na intimni pogovor med očetom in hčerjo, zaradi česar je 145 strani obsegajoča knjiga še posebno sprejemljiva za vsakogar. Natisnili so jo v 1500 izvodih, denar zanjo in za samo ureditev kostanjeviškega grafičnega kabineta je pomagal zbirati umetnikov rojak, Mitja Horvat iz Slovenj Gradca. Ta je ob včerajšnji slovesni otvoritvi, katere se je udeležila tudi kulturna ministrica Andreja Rihter, pol za šalo, pol zares povedal, da bi ves umetnikov opus raje videl v Slovenj Gradcu, a hkrati priznal, da mu tam primernega prostora ne bi mogli nuditi. "Veliko let sem živel in ustvarjal tudi v Novem mestu, nedaleč od tod, tako da se v meni skriva tudi nekaj Dolenjca," se je ob tem pošalil Bogdan Borčić, ki je letos dopolnil že 75 let življenja.

ERNEST SEČEN