Galerija Božidar Jakac

Kje: Slovenska predstavitev na 54. Mednarodni umetnostni razstavi / 54. Esposizione Internazionale d’Arte / 54th International Art Exhibition Illuminazioni v Benetkah v Slovenskem paviljonu /Galerija A+A/

Kdaj: pre-vernissage 31. maja, vernissage 1., 2., 3. junija, uradno odprtje 2. junija ob 18.30; odprto za javnost od 1. junija do 27. novembra 2011

Kdo: kipar Mirko Bratuša, komisarka dr. Nadja Zgonik, producent Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica (direktor Bojan Božič) in sodelavci Jasna Hribernik (avtorski video), Jaka Šimenc (oblikovanje luči), Matjaž Čuk (informacijsko obli­kovanje)

Kaj: razstava z naslovom Grelci za vroča čustva

Izhodišče za kiparsko postavitev v slovenskem paviljonu bo ambientalna inscenacija, ki jo je Mirko Bratuša pripravil za kostanjeviško Galerijo Božidar Jakac v prostoru nekdanje samostanske cerkve. Hipokriti, mo­numentalni kipi iz žgane gline, ki jih napaja električni tok, in oddajajo toploto, bodo z antropomorfnostjo, a hkrati nenavadnostjo fantastičnih oblik, vabili obiskovalce skozi veliko galerijsko okno v visok vhodni prostor, ki bo s pomočjo zrcal še poglobljen. Tako bo ustvarjen labirint za mimoidočega, ki se mu bo zdelo, da lahko pot z beneške ulice nadaljuje v neskončnem prostoru galerije. Občutek, da prestopamo v drugo re­sničnost bo podkrepila videoprojekcija postavitve v srednjeveškem ambientu kostanjeviške cerkve. Zgodba se bo nadaljevala v zgornjih prostorih s kontrastno poantiranimi, predimenzioniranimi in hladnimi kipi, ki bodo še stopnjevali občutek nizkega stropa in majhnosti prostora. Če nas bodo kipi v pritličju s toploto in haptičnostjo vabili, nam bodo v prvem nadstropju s hladnostjo in utesnjenostjo ostajali nedostopni in odtujeni. Postavitev nas bo pritegnila s svojo kontrastnostjo, z značilno Bratuševo humornostjo pa še ko­munikativno zapletla v premišljevanje.

Naslov letošnjega bienala je Illuminazioni in prepleta problematiko svetlobe s temo nacionalnosti. Svetlo­ba je tista, ki šele omogoča vizualno zaznavo. V času posameznikove odtujenosti od njegovih čutov je osve­ščanje mogoče tako, da smo direktni in fizični. Kipi iz žgane gline, ki oddajajo toploto ali hlad, učinkujejo na gledalca s svojo velikostjo in nekonvencionalnostjo. Nenavaden preplet ikonografije, kot bi izhajala iz srednjeveških, renesančnih ali baročnih cerkva, dodaja dimenzijo spomina, ki je nadnacionalen. Ta se spa­ja s konkretnimi črtami prostora, npr. kostanjeviške cerkve, ki ima lokalne koordinate. Ne le lumen (luč) iz teme letošnjega bienala, tudi pojem nazioni (narodi) bo na estetiziran način viden v postavitvi, ki jo bodo oživljale sledi enega originalnejših slovenskih likovnih razstavišč, in ga tako pomagale promovirati.

Spraševali se bomo o naravi umetnosti, ki se s fizično naravo kipa vrača v realen gledalčev prostor, da bi se le-ta v njem zasidrala v na novo iznajdeni, sveže ugledani, fizični resničnosti sveta. Kipi so izdelani iz keramike in imajo v notranjosti vgrajene grelce, njihova otipljiva telesnost bo v postavitvi nadgrajena s svetlobnimi ter računalniško generiranimi videoefekti. Tako kompleksni razplastijo gledalčevo taktilno­čutno doživetje še na toplotno zaznavo in zaključijo celostnost umetnine v razprti pahljači čutnega in do­življajskega. S kompleksnim učinkovanjem in medigro fizičnih objektov, svetlobe, toplote, videoučinkov, poigravanja s prostorsko iluzijo bo projekt na inovativen način pritegnil gledalca ter ga dolgo časa zadržal

v galeriji. V času, ko nas vse bolj mami prestavljanje v tridimenzionalni, navidezni svet, v filmski umetnosti, bo kiparski projekt poskus, da se vrnemo v območje izgubljene občutljivosti. Kipi bodo komunikatorji, ki bodo ob­močje umetnosti izkoristili zato, da bodo osveščali in širili gledalčevo zaznavo ter premikali družbeno zavest o bivanju.

Predstavitve

Mirko Bratuša (1963) je leta 1989 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, se po tem v letih od 1990 do 1992 izpopolnjeval na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu pri profesorju Leu Kornbrustu, leta 1993 pa na Umetnostni akademiji v Düsseldorfu pri profesorju Tonyju Craggu. Leta1993 je zaključil podiplomski študij na ALU v Ljubljani pri profesorju Luju Vodopivcu. Od leta 1997 poučuje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na Oddelku za likovno pedagogiko, kjer je izredni profesor za kiparstvo. Leta 2005 je prejel nagrado Zlata ptica za kiparstvo, leta 2006 pa nagrado Prešernovega sklada.

Podrobnejši življenjepis, seznam razstav, bibliografija o umetniku in druga dokumentacija je dostopna na www.galerija-bj.si.

Kontakt: .(JavaScript must be enabled to view this email address), 00.386.41.692.516

Dr. Nadja Zgonik (1964), umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in kustosinja, izredna profesorica za po­dročje umetnostne zgodovine, je zaposlena na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Lju­bljani. Ukvarja se s slovensko moderno in sodobno likovno umetnostjo, njeno zgodovino in problematiko njene identitete. Pripravlja razstave moderne in sodobne umetnosti ter je doslej z avtorskimi projekti, projekti za spe­cifične prostore in monografskimi predstavitvami slovenskih umetnikov sodelovala že z vsemi pomembnimi slo­venskimi galerijami, Moderno galerijo v Ljubljani, Umetnostno galerijo v Mariboru, Obalnimi galerijami Piran, Mestno galerijo v Novi Gorici, Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, pripravila pa je tudi več predstavitev slovenske umetnosti po svetu (Bruselj, Bonn, Bologna, Šanghaj, Priština … ).

Kontakt: .(JavaScript must be enabled to view this email address), 00.386.41.605.999

Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

Začetki galerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki segajo v leto 1956, ko je bila v prostorih tukajšnje osnovne šole, na pobudo tedanjega ravnatelja Lada Smrekarja, ustanovljena Gorjupova galerija, ki od 1974 dalje deluje v okviru Galerije Božidar Jakac. Na stalni razstavi je predstavljen izbor plastik, slik, risb in grafik iz obsežne med­narodne zbirke likovnih del 20. stoletja. Zaradi postavitve v šolskih prostorih je stalna razstava izjemna in nudi možnost neposrednega prepleta galerijskega in pedagoškega dela. V nekdanjem dvorcu v mestu, na otoku, od leta 1958 deluje Lamutov likovni salon, v katerem se prirejajo začasne razstave domačih in tujih umetnikov. 1961 so začeli prirejati mednarodni kiparski simpozij Forma viva. Kot Gorjupova galerija tudi Lamutov likovni salon in Forma viva od leta 1974 delujeta v okviru novoustanovljene Galerije Božidar Jakac, s sedežem v prostorih nekdanjega cistercijanskega samostana, kjer so s stalnimi razstavami poleg Božidarja Jakca predstavljeni še Jože Gorjup, brata France in Tone Kralj, France Gorše, Janez Boljka, Zoran Didek in Bogdan Borčić ter Pleterska zbir­ka. V nekdanji samostanski cerkvi, ki je danes neposvečena, prirejamo odmevne razstavne projekte, pripravljene posebej za ta prostor. V lapidariju pa hranimo originalno kapitelno plastiko.