Galerija Božidar Jakac

Ana Skobe
(Re)konstruiranje arhitekture: Nezgrajena serija

Lamutov likovni salon, 9. 10. 2020 - 10. 1. 2021

Izbor dvajsetih del na razstavi mlade novomeške magistre arhitekture in fotografinje Ane Skobe (1994) prinaša nov pogled na znane arhitekturne objekte v Sloveniji. V izhodišče zanimanja avtorica postavlja tako arhitekturna dela slovenskih modernih arhitektov, kot sta Jože Plečnik in Edvard Ravnikar, kot projekte sodobnih arhitekturnih birojev, kot so Sadar+Vuga, Bevk-Perović arhitekti in Dekleva Gregorič arhitekti.

Izbrane arhitekture so avtorico na takšen ali drugačen način uspele nagovoriti, da je v njih prepoznala potencial za ponovni premislek skozi medij fotografije. Izbran objekt večkrat obišče na lokaciji, ga razišče in izlušči eno ali več lastnosti, ki se ji zdijo najbolj povedne in karakteristične za posamično stavbo. Stavbo fotografira večkrat, da ujame čimbolj enotno osvetlitev delov in enotno atmosfero. Zunanjemu preučevalnemu in tehničnemu procesu nato sledi notranji, miselno-kreativni proces re-konstruiranja arhitekture.

V delih Ane Skobe ni govora o digitalni manipulaciji, saj gre pri njej za dejansko fotografiranje detajlov arhitektur iz nenavadnih zornih kotov. Vsak posamični izsek, ki gradi končno delo, je torej realen. Do manipulacije oz. bolje rečeno modifikacije arhitektur tako pride šele post festum, ko so fotografije že razvite.

Končno podobo poliptihov avtorica gradi skozi logiko, ki jo narekuje arhitekturno mišljenje. Poliptihe gradi v obliki pravilne arhitekturne mreže, sestavljene iz majhnih kvadratnih ali pravokotnih polj, ki spominjajo na ploščice ali opeke - gradnike arhitekture. Te avtorica razporedi in združi v sliko, skoraj kot bi sestavljala sestavljanko. Lastnosti dejanske grajene arhitekture vkomponira v poliptihe skozi način zlaganja, logiko gravitacije, konstrukcijske detajle in z odmikom od stene z distančniki, ter na ta način skuša v arhitekturni fotografiji obdržati tridimenzionalnost.

Kustosinja: Kristina T. Simončič

Podatki o delu: Ana Skobe, Mali nebotičnik (1932), 2019
(arhitekt: Herman Hus), digitalna fotografija, 134 x 100 cm

Prenavljamo!!! Gostujoča razstava iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
Prenavljamo!!!

Lamutov likovni salon, 8. 7. - 13. 9. 2020

Gostujoča razstava Prenavljamo!!!, ki so jo lani pripravili v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, skozi nabor preteklih in sodobnih projektov izpostavlja pomen sodelovanja, potrebnega za to, da hiše, ki so preživele prvotno rabo, lahko zaživijo nova življenja. Razstava predstavlja prenovljene zgradbe v Sloveniji, ki so nepogrešljiv del zgodovine mest in naselij ter nosilec lokalne ali celo nacionalne identitete. Dejstvo, da so danes ohranjene in žive, je rezultat skupnega dela mnogovrstnih poklicev, predvsem pa arhitektov in konservatorjev.

Na postavitvi v Lamutovem likovnem salonu je predstavjen izbor projektov: mestni muzej v Auerspergovi palači (Ljubljana); knjižnica v gradu Ravne (Ravne na Koroškem); Moderna galerija (Ljubljana); Opera in balet (Ljubljana); Narodna galerija (Ljubljana); rektorat primorske univerze v Armeriji in Foresteriji (Koper); Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v gradu Hompoš (Maribor); lutkovno gledališče v minoritskem samostanu (Maribor); muzej in glasbena šola v grajski pristavi (Ormož); kongresno-kulturno središče v dominikanskem samostanu (Ptuj); Gimnazija Poljane (Ljubljana); športni center Vigor v tovarni Litostroj (Ljubljana); Grajski park (Radovljica).

Kustosi razstave: Matevž Čelik, Natalija Lapajne, Andraž Keršič

Tina Mohorović
Prestopanja

Lamutov likovni salon, 19. 5. - 28. 6. 2020

Naslov razstave Prestopanja, s katero se nam novomeška umetnica Tina Mohorović prvič predstavlja v Galeriji Božidar Jakac, je obenem poimenovanje njenega najnovejšega cikla grafik, nastalih v začetku letošnjega leta. Te označujejo neposreden prestop oziroma nadaljevanje njenega grafičnega cikla z naslovom Anonimi iz leta 2018.

Motivi zunanjega sveta so v ciklu Prestopanja zreducirani na nekaj izbranih detajlov in predstavljajo prehod iz zunanjih prostorov v notranji osebni prostor. Umetnica je za cikel Prestopanja uporabila iste grafične plošče kot v predhodnem ciklu, iz katerih je izolirala posamične detajle in iz njih sestavila nove kompozicije.

Z močnim kontrastriranjem svetlobe in sence je dosegla preigravanje med pozitivom in negativom odtisa ter prestopanje iz odtisovanja v tehniki globokega tiska k visokemu tisku.
Kot v temnem kubusu gledališkega odra je umetnica osvetlila zgolj prizore, na katere želi obrniti pozornost gledalcev in jim jih postaviti v razmislek. Povezava z gledališčem in filmom ni naključje, saj umetnica deluje kot scenografinja v obeh medijih. Izkušnja prostora, njegovo oblikovanje in gibanje znotraj njega, je zato ena od osrednjih tem njenega ustvarjanja.
Najgloblje do sedaj je umetnica segla s svojo zadnjo serijo risb, združenih v cikel z naslovom Kostenje. Motivi na risbah so pogledi »pod kožo«, kot rentgenska slika prizadetega dela človeškega skeleta z imaginarnimi kostmi, mišicami in sklepi, v prepletu katerih se odvijajo nove zgodbe in odpirajo novi fantazijski svetovi.

Razstava je nastala v sodelovanju Galerije Božidar Jakac in Galerije Velenje (18. 6. do 2. 10. 2020).

Kustosinja: Kristina T. Simončič

Bojan Kovačič in grafična šola v Narodni galeriji

Lamutov likovni salon, 20. 12. 2019-9. 2. 2020

Bojan Kovačič (1949˗2017) je petnajst let vodil grafično šolo v Narodni galeriji. V njej se je do njegove nenadne smrti ob koncu leta 2017 zvrstilo nad sto gojencev.

Kovačič je v primerjavi z drugimi člani ljubljanske grafične šole izkusil nekoliko drugačno disciplino uvajanja v tehniko. V Milanu je študiral na Breri, hkrati pa je delal v delavnicah, ki so tiskale za nekatere najvidnejše predstavnike Pariške šole. Tako je bila njegova rutina posvečena tehničnemu nadzoru učinkov, improvizacija in eksperimentiranje z medijem pa sta ga vodili v inovacijo.

Bil je prvi, ki je tiskal po predrtih grafičnih ploščah, kar je Bogdan Borčić nato vključil sistematično v svoj likovni jezik. Kot pedagog je z izjemno občutljivostjo in čustveno inteligenco znal prisluhniti različnim značajem svojih gojencev, odkrival v njih specifična nagnjenja in potenciale ter to spodbujal h grafičnemu izrazu.
Bojan Kovačič je poklonil svoj grafični opus Narodni galeriji leta 2011, njegova vdova gospa Elena Martello Kovačič pa v letu 2018 grafične liste, nastale med 2011 in 2017.

Razstava je posvečena učiteljevemu spominu in njegovim učencem v Narodni galeriji.

Matjaž Geder
Na krilih

Lamutov likovni salon, 18. 10. - 15. 12. 2019

Matjaž Geder se na razstavi v Lamutovem likovnem salonu predstavlja z najnovejšimi grafikami izvedenimi v tehniki monoprinta, unikatnimi deli, ki brišejo ločnico med slikarskim in grafičnim izrazom. Zemljevid umetnikovih premišljevanj, ki se pred nami razprostirajo na pokrajini grafičnega lista, je širok, saj Gederja zanimajo sodobne družbene teme in krize časa, v katerem živimo. Umetnik je dobro poznan po svojih delih, v katerih odpira vprašanja o sistemih v družbi, posameznikovem uporu in iskanju mej ter želji po svobodi, kar se najbolj izrazi ravno v tematikah, povezanih z dobo odraščanja. Z mladostniki umetnika veže posebna vez, saj jih vsakodnevno srečuje in poučuje kot učitelj likovne umetnosti. Motivi iz učilnic v obliki predmetov, kot so ravnila ter štampiljke, s katerimi učitelji ocenjujejo dosežke učencev, motiv šolskih klopi in zelena barva šolskih tabel se pogosto znajdejo na njegovih grafikah. Porisane in popisane šolske mize v risbah, sloganih ter verzih, v katerih je ujet konglomerat drobcev mladostniškega sveta, hrepenenj, zanimanj in uporništva, pa so najpogostejše ozadje umetnikovih grafik.

Naslov razstave Na krilih označuje tako mladostniško zanesenost in prestopanje mej kot tudi željo po preseganju konfliktov, navdih in let domišljije. Razstavo tematsko dopolnjujejo mobili v obliki papirnatih letal, potiskanih z ovoji psiho farmakoloških tablet, ki odražajo željo po premikanju, osvoboditvi iz spon družbenih sistemov ter nadzora v šolah in družinah. Hkrati nosijo sporočilo o globokih dušenih stiskah in epidemiji pomirjeval in antidepresivov, ki jih za »normalno« funkcioniranje v disfunkcionalnem svetu potrebuje vse več mladih.

Kustosinja: Kristina T. Simončič
Foto: Marko Adamič

Jeseniški cikel Božidarja Jakca
gostujoča razstava iz Gornjesavskega muzeja Jesenice

Lamutov likovni salon, 7. 6. - 6. 10. 2019

V letošnjem letu, ko obeležujemo 120. obletnico rojstva Božidarja Jakca, hkrati pa mineva 30 let od Jakčeve smrti, smo v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice pripravili razstavo Jakčevih del iz njihove zbirke. Serija risb v kredi je nastala leta 1939 kot študijska priprava za izvedbo večje jedkanice z naslovom Martinarna z motivom notranjščine jeseniške jeklarne, ki jo je Jakac ustvaril na pobudo svojega prijatelja, metalurga Cirila Rekarja. Z vidika obravnavane vsebine in upodobitev delavcev ter industrijskega pejsaža gre za posebnost v Jakčevem opusu.

Kustos: Aljaž Pogačnik, Gornjesavski muzej Jesenice

Želja po svobodi - Dosje: Bosna in Hercegovina

Lamutov likovni salon, 29. 3.-27. 5. 2019

Sodelujoči avtorji: Gordana Anđelić Galić, Maja Bajević, Igor Bošnjak, Mladen Miljanović, Nebojša Šerić – Šoba in Damir Nikšić

Kustosinji razstave: Maja Abdomerović in Ivana Udovičić

Gostujoča razstava iz Umetniške galerije Bosne in Hercegovine.

Razstava „Desire for Freedom – Dosje Bosna in Hercegovina“ je nastala leta 2014 kot del velikega evropskega razstavnega projekta „Desire for Freedom – Umetnost v Evropi po letu 1945“. Koncipirana je bila na podlagi (še ene) velike bosensko hercegovske družbene krize in kot taka reflektirala stališče kustosinj o času in prostoru v katerem živimo. Nastala je pred točno petimi leti. Od takrat se ni spremenilo nič!

Gledalcem skozi dela šestih uveljavljenih sodobnih bosansko hercegovskih umetnikov in umetnic predstavljamo naše pogled na sodobno Bosno in Hercegovino, pravzaprav razstavo o Bosni in Hercegovini, o njeni sedanjosti označeni s preteklostjo, o identitetah, ki so bile ustvarjene, in tistih, ki niso bile ustvarjene ali pa so bile omejene. Razstava je ura zgodovine in hkrati kritika družbe.

(Maja Abdomerović, izsek iz besedila v katalogu)

Upodobitve Ivana Cankarja v zbirki Galerije Božidar Jakac

Lamutov likovni salon, 3. 12. 2018 - 10. 2. 2019

Ivan Cankar je v 100 letih od svoje smrti v narodnem spominu zasedel mesto skorajda mitske osebnosti, vizionarskega ideologa, nemirnega boema in prodornega misleca. Na njegovo vpliv, kulturno in duhovno dediščino pa opozarjajo tudi mnoga umetniška dela, ki so jih navdihnili bodisi njegova literarna dela bodisi Cankar sam.

Galerija Božidar Jakac v svojem fondu hrani 47 upodobitev Ivana Cankarja različnih avtorjev ter več kot trideset del Božidarja Jakca, ki se motivno vežejo na Cankarjevega Kurenta. Podobo našega največjega literata so v kiparskem, slikarskem ali grafičnem mediju ulovili Lojze Dolinar, Jože Gorjup, Janez Boljka in Franjo Stiplovšek. Številčno izstopajo dela kiparja Janeza Boljke, ki se je od 1969 kar dve desetletji posvečal upodabljanju Ivana Cankarja v najrazličnejših variacijah. Pogosto ga je upodobil v družbi muze ali knjige, kot donatorja, pasivno sedečega ali uporno stoječega z iztegnjenimi rokami ter odrešeniško pribitega na križ. Predstavljal mu je arhetip nerazumljenega umetnika, vagabunda, katerega izmuzljivo podobo je Boljka skušal priklicati v življenje tudi v grafičnem in slikarskem mediju. Večina del je na ogled na kiparjevi stalni postavitvi v Galeriji Božidar Jakac.

Med najbolj prepoznanimi literarnimi osebami iz Cankarjevih del je gotovo lik Kurenta iz istoimenske povesti, ki je z družbeno-kritično in umetniško odrešenjsko tematiko bil kot referenca sprejet pri številnih slovenskih umetnikih. V liku goslača z nadnaravnimi lastnostmi, je našel svoj alter ego tudi Božidar Jakac. Ob priložnosti praznovanja 100 obletnice Cankarjeve smrti je na razstavi na ogled serija originalnih linorezov za prvo poglavje Cankarjeve povesti, ki so v knjižni izdaji izšli šele leta 1979. Kurenta je Jakac upodabljal tudi v svojih študijskih letih v Pragi, kar dokazujeta dva osnutka plakata za njegovo razstavo leta 1923. Istega leta je nastala tudi ekspresionistična celopostavna upodobitev v olju, ki je skupaj z risbami na isto tematiko del Jakčeve stalne postavitve v Galeriji Božidar Jakac.

Likovne podobe velikega pisatelja na razstavi dopolnjujejo Cankarjeva literarna dela; izbrani prevodi, prvotiski in zgodnji tiski, ki jih je za to priložnost posodila Valvasorjeva knjižnica Krško.

Kustosinja razstave: Kristina T. Simončič.

Andrej Lamut
Mnemosis

Lamutov likovni salon, 5. 10.-25. 11. 2018

Mnemosis je tretja obsežnejša fotografska serija v avtorjevem ustvarjalnem opusu, s katero se odmika od prikazovanja materialne stvarnosti in gledalcu razodeva prostrane notranje svetove, prepredene z nerazložljivimi, pogosto fantazijskimi podobami. Andrej Lamut v svoji seriji Mnemosis raziskuje spremenjeno stanje zavesti, poimenovano dnevna parahipnagogija. To je stanje med spanjem in budnostjo, ki ga spremljajo fantazme, miselni prebliski ali nenadne ideje, ki so pozabljene v trenutku, ko doživetje mine in se posameznik zave svoje okolice.
Mnemosis je utelešenje tistega, kar ostane v zavesti po parahipnagogični epizodi: vizualna materializacija nedostopnih, oddaljenih misli in podob, za katere posameznik ve, da so obstajale v njegovi zavesti, vendar v spomin ne more priklicati njihove vsebine. Lamut s fotografijami iz serije ne poustvarja spominov iz lastnih parahipnagogičnih doživetij, ampak ustvarja arhetipske podobe, s katerimi želi v gledalcu vzbuditi občutke, podobne tistim, ki spremljajo tovrstna doživetja. Lamutove fotografije ne nosijo jasno razpoznavnih sledov časa, prostora ali zabeleženega dogodka. Motivi na njih so v neprestanem ponavljanju, ujeti v brezčasje svojega obstoja.

Človek:Stroj

Lamutov likovni salon, 30. 6. - 2. 9. 2018

Metod Frlic, Tomaž Furlan, Sanela Jahić, Aleksij Kobal, Antonio Živkovič
Kustosinja razstave: Barbara Sterle Vurnik, Loški muzej Škofja Loka

Umetniška dela petih avtorjev se ukvarjajo z raziskovanjem dinamičnega razmerja med človekom in strojem in znotraj tega z vprašanji o vlogi in pomenu dela ter delavca v sodobni družbi. Na različne načine se dotikajo zlasti polja industrije, kjer se je to razmerje v preteklosti najbolj definiralo.

Omenjena tema je v preteklosti že zaznamovala marsikatero obdobje umetnosti – zlasti čas zgodovinskih avantgard. Danes je ponovno v ospredju zanimanja mnogih avtorjev. Svet je namreč v svojem tehnološkem razvoju vse bolj napredoval, z novimi, razvitimi oblikami strojev postaja vse bolj robotiziran in digitaliziran. Hkrati je zaznamovan tudi s posledicami nedavne globalne gospodarske krize.

Porajajo se mnoga stara in nova vprašanja ter dileme, ki jih razpirajo skozi svoja umetniška dela tudi avtorji na razstavi. Razmišljajo o pasteh in prednostih napredka. O krizi vrednot družbe, ki v imenu razvoja vse bolj hlepi po hitrem dobičku in kapitalu ter izkorišča in siromaši delavca. Sprašujejo se o posledicah dejstva, da stroj ni več le človekov pripomoček pri delu, ampak postaja vse bolj nadomestek, izum, ki iz delovnega procesa izrinja njegovega stvaritelja, kar ogroža zaslužek človeka in s tem njegovo preživetje. Spregovorijo pa tudi o uspešnih zgodbah »sodelovanja« med človekom in strojem ter o pomenu ohranjanja spomina na pretekle dosežke tehnološkega razvoja, ki jim danes rečemo industrijska dediščina.

Razstavo so pripravili v Loškem muzeju škofja Loka, v Lamutovem likovnem salonu bo na ogled do 2. septembra 2018.

Helena Tahir
V vrtincu

Lamutov likovni salon, 7. 4. - 10. 6. 2018

Umetnica Helena Tahir je na razstavi v središče pozornosti postavila figure otrok v različnih situacijah, ko se lebdeči predmeti vrtinčijo okoli njih ter jih vlečejo v spiralo življenja. Njihovi pogledi nas iščejo in včasih v nas zrejo z začudenjem, drugič je zaznati v pogledu sledi strahu, kdaj melanholije, kdaj pa tudi odločnost mlade osebe, ki išče svoj prostor v tem norem svetu. Motivu otroških figur (v tehniki barvne risbe in grafike) se pridružujejo tudi črnobele risbe abstraktnih kompozicij; te stremijo k učinku prostorskih iluzij in prepletu večplastnih struktur. Grafike in risbe je v prostorski postavitvi povezala še s 3D objektom v frottage tehniki na tkanini. Instalacija z gibanjem in zvokom seže v prostor in čas, podobe pa stopijo v naš zaznavni horizont in našo domišljijo izpodbudijo, da jih dojamemo z intencionalnim aktom. Njene podobe sodijo med tiste, ki presegajo realnost. (Vesna Teržan)

Ana Kučan
Struktura neskončnosti

Lamutov likovni salon, 8. 9.-5. 12. 2017

Versaillski vrt, tako zelo vpotegnjen v unikatnost svojega historičnega trenutka, ki ga je omogočil v spletu unikatnih okoliščin, obenem sega k času, ki je izven časa. Fotografije Ane Kučan, narejene s prodornim očesom krajinske arhitektke, postavljajo pred nas vso nenavadnost in čarobnost tega objekta. Pred nami razgrinjajo dvojnost tega heterotopičnega prostora, njegovo materialnost in sublimnost v enem, njegovo historično in transhistorično razsežnost, njegov upočasnjeni čas, njegovo sublimnost, narejeno v kraljevo slavo, a segajočo preko vseh oblastnih kalkulacij, njegovo iluzorično prezenco, onirično in fantazmatsko, a vendar tako zelo čutno in prisotno, obenem zavito v meglo in do kraja distinktno. (Mladen Dolar)

Ana Kučan je krajinska arhitektka, redna profesorica na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani.

Uroš Abram
Dialoški portreti

Lamutov likovni salon, 3. 6.-3. 9. 2017

V stoletjih nakopičene portretne konvencije so danes ustvarjalcem na voljo kot komunikacijski repertoar, ki napolnjuje naš prostor in čas. V seriji portretov sodobnih slovenskih ustvarjalcev Uroš Abram predstavlja njihove podobe kot kolektivne stvaritve, katerih produkcija je podrejena natančno opredeljeni dialoški metodi. V njih se nam razodene nov etos sodobnega “umetnika”, ki je zapustil svoj posvečeni prostor ustvarjanja, da bi ustvarjalni praksi vrnil družbeno odgovornost in umetnosti njeno izgubljeno avro. Abramovi dialoški portreti so nekakšni portraits parlants, govoreči portreti, ki s svojstveno obliko sodelovanja portretista in modela presegajo običajne portretne žanre. Slednje mora avtor upoštevati zato, da bi s podobo zajel in posredoval bistvo portretirančevega bivanja v individualnem in javnem smislu. Portreti nam spregovorijo o tem, kdo in kaj so danes umetniki, odkar je postmoderna tako radikalno razvrednotila pojem visoke umetnosti in so se ustvarjalci sami odrekli vzpostavljeni podobi umetnika kot družbenega subjekta – poduhovljenega dobrotnika človeštva, ki se ne glede na žrtve razdaja za nekaj, kar presega njega in sámo eksistenco; podobi ustvarjalca, ki je ločena od siceršnjega sveta med stenami njegovega ateljeja, kjer raziskuje in snuje podobe nadčasovnih resnic. Pogoji neoliberalnega kapitalizma umetnika silijo, da se spopada z življenjem samim, z zagotavljanjem eksistence v pregretih razmerah izkoriščanja, družbene marginalizacije, materialne in intelektualne prikrajšanosti. Ob izgubi položaja umetnosti kot privilegirane družbene dejavnosti in ob njenem zdrsu na lestvici družbenih vrednot umetnikom ostaja samo boj za popolno družbeno preobrazbo. Tedaj se umetnost in življenje tesneje prepleteta, saj ju motivirajo podobni cilji. Uroš Abram v podobah sodobnih ustvarjalcev dokumentira kaotični proces preobrazbe osnovnih določil umetniškega ustvarjanja in kulturne politike v današnjem trenutku. (dr. Andrej Smrekar)

Pogled 8
Pogled na slovensko umetnost doma in po svetu

Lamutov likovni salon, 21. 10. – 20. 11. 2016

Bienalna razstava Pogled na slovensko likovno umetnost je bila v svojem bistvu v vseh dosedanjih izdajah posvečena dogajanju na tem področju v matičnem okolju Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Z zadnjimi tremi izdajami, ki so bile različno geografsko omejene, saj smo dogajanje hkrati spremljali v širšem slovenskem prostoru, kasneje tudi z vključitvijo zamejskih umetnikov in tokrat z vključitvijo del umetnikov, ki ustvarjajo kjerkoli na svetu, pa je kustosinja razstave Barbara Rupel želela vzpostaviti dialog med tukaj porajajočo se umetnostjo in ustvarjalnimi dosežki zunaj ožjih meja Slovenije. Tako lahko razumemo zadnje tri bienalne razstave kot nekakšno trilogijo poskusov širitve pogleda na tukajšnje likovno dogajanje.
Izbor del za razstavo Pogled 8 je temeljil na kvaliteti in je segel, kot običajno, v vso širino likovnega izražanja, ne le na klasična likovna dela. Posebna pozornost pa tokrat ni bila usmerjena k ustvarjalnosti po pokrajinah, temveč k umetnikom, ki so se začasno ali pa za stalno naselili v tujini.

Z izbranim delom se predstavljajo: Vanja Bučan, Nina Čelhar, DK, Matej Čepin, Mitja Ficko, Elena Fajt, Enej Gala, Biba Košmerl, Arven Šakti Kralj Szomi, Pila Rusjan, Kristina Rutar, Nina Slejko Blom, Maruša Šuštar, Aleksandra Zalokar.

Sinite parvulos!
Razstava umetniških del donacije duhovnika Antona Vindišarja

Lamutov likovni salon, 26. 08. - 02. 10. 2016

Duhovnik Anton Vindišar je v Kostanjevici na Krki deloval med leti 1964 in 1971. Razumel je, da je identiteto kraja in povezanost ljudi treba graditi iz pietete do pomembnih, če ne vélikih predhodnikov. V cerkvi so se poslej vsako poletje odvijali koncerti v organizaciji Dolenjskega kulturnega festivala. V razdeljeni skupnosti se je trudil ljudi povezovati. Odločal se je – ne na osnovi pripadnosti, temveč na osnovi dobrega, koristi za skupnost. Vse to odraža tudi njegova zbirka. Ni je sestavljal po strokovnih vzgibih in poznavalskih kriterijih. Umetnine so bile izraz prijateljske naklonjenosti umetnikov, prijateljev in znancev. Večino je mogoče povezati s tistimi, ki jih je spoznal v Kostanjevici na Krki. Brez dvoma mednje sodijo umetniki kot so Tomaž Kvas, Stane Kregar, Rafaela Potokar, Rudi Simčič, France Gorše, Lojze Perko, France Godec, pleterski pater Wolfgang Kogler ter kiparja Stane Jarm in Peter Jovanovič. Slike Vladimirja Lamuta in zagrebškega avtodidakta Zvonimirja Mušića so starejšega datuma. Med najvrednejša dela v zapuščini sodijo prav tista, ki se avtorsko navezujejo na zbirke, ki jih hranimo v Galeriji Božidar Jakac, kjer gre izpostaviti Marijo z Jezusom Franceta Kralja ter dela Toneta Kralja s katerim sta si bila zelo blizu. Ko je odšel v Križe pri Tržiču, je stike z nekaterimi umetniki obdržal in navezal nove z mlajšimi kot je Katarina Zaplotnik. V Sv. Lenartu je prijateljeval z Majo Šubic in ruskima umetnikoma, zakoncema Mašo in Nikolajem Mašukov.
Galerija Božidar Jakac je v začetku leta 2015 z dediči pokojnega duhovnika Antona Vindišarja podpisala donatorsko pogodbo s katero smo pridobili zbirko petdesetih umetnin. Nekaj del smo uvrstili v prenovo Zbirke Gorjupove galerije v osnovni šoli Jožeta Gorjupa, celotna donacija z ustreznim spremnim katalogom pa je predstavljena na razstavi.

Tea Curk Sorta
Stanja

Lamutov likovni salon, 10. 06. - 07. 08. 2016

Akademska kiparka in magistrica grafične umetnosti Tea Curk Sorta (1981) iz Ajdovščine se v Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidar Jakac predstavlja s samostojno kiparsko razstavo z naslovom Stanja. Z njo nadaljuje svoja raziskovanja v interpretiranju ženske
figuralike s pomočjo gole žice, ki v smislu klasične likovne formulacije učinkuje kot prostorska risba. Na razstavi so razstavljena dela iz cikla Plesalke (2012), Ženske (od 2014 naprej) in Skice (od 2015 naprej).

Jure Kastelic
Lepi Loopi

Lamutov likovni salon, 17.03. - 16.04.2016

V svoji umetniški praksi se Kastelic posveča možnostim, ki jih nudijo sodobna komunikacijska sredstva in vizualni mediji v interakciji z njihovimi uporabniki, in se posledično nanaša na ambivalentnost podobe (fotografije), manipuliranje (medijskih) vsebin ter vpliv mnoštva informacij na posameznika. Razstava bo razdeljena na dva dela, ki se bosta odvijala istočasno v Photonu – Centru za sodobno fotografijo v Ljubljani in v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki

NEMIRNO USTVARJALNO HREPENENJE
Vladimir Lamut – Portreti kostanjeviških igralcev

Lamutov likovni salon, 17.07. - 20.09.2015

Letos mineva 100 let od rojstva enega velikih likovnih poetov dolenjske pokrajine, Vladimirja Lamuta. Ker je njegov opus, predvsem po zaslugi dr. Milčka Komelja, strokovno že dodobra obdelan, smo se v Galeriji Božidar Jakac odločili, da spomin na velikega umetnika zabeležimo v razstavišču, ki je zaradi njegovega doprinosa Kostanjevici po njem tudi častno poimenovano, z razstavo njegovih manj znanih risb in krokijev, ki so nastali ob enem od mnogih kulturnih fenomenov Kostanjevice na Krki v prejšnjem stoletju – amaterskem gledališču pod okriljem dramske sekcije Prosvetnega društva Lojzeta Košaka.

Nataša Mirtič
Grafike

Lamutov likovni salon, 08.05. - 07.06.2015

Nataša Mirtič grafiko pojmuje kot avtonomno izrazno sredstvo, ki se od drugih likovnih medijev specifično razlikuje in omogoča posebne formalno estetske učinke. Njeno razumevanje grafike temelji na predpostavki “čistosti” medija, ki poudarja njegove elementarne strukturne in teksturne kvalitete. Za njeno grafično prakso je značilno subtilno preučevanje razmerij likovnih elementov, oblikovne poudarke pa dopolnjuje z asociativnostjo likovnih znakov. V grafičnih listih iz serije Grafika avtorica spoštljivo interpretira grafično tradicijo, odkrito kaže na reference, ki jo navdihujejo, obenem pa motivno črpa iz sodobne porabniške kulture. S tem ustvarja oblikovno izčiščena in pomensko bogata likovna dela, ki prepletajo elemente visokega modernizma z nanovo interpretirano tradicijo.

Pogled 7 - Slovenija in zamejstvo: Popolnoma sveže

Lamutov likovni salon, 10.10. - 17.11.2014

Na bienalni razstavi Pogled 7. Pogled na slovensko likovno umetnost doma in v zamejstvu: Popolnoma sveže je žirija v sestavi kustosinj Barbare Rupel iz Galerije Božidar Jakac, Maje Hodošček iz Centra sodobnih umetnosti Celje, Andreje Hribernik iz Koroške galerije likovnih umetnosti in Pavle Jarc iz Mestne galerije Nova Gorica nagradila video instalacijo “Tempo, tempo” Sanele Jahić.
Foto Tomaž Lunder

Milena Gregorčič
Linije in transparence

Lamutov likovni salon, 22.8. - 21.9.2014

Milena Gregorčič (Ljubljana, 1952) se s predstavljeno serijo del Linije in transparence, kljub močnim krajinarskim asociativnim elementom, ponovno giblje znotraj modernističnega jezika v polju abstraktnega slikarstva, problemsko pa še vedno ostaja pri raziskovanju dveh elementarnih slikarskih problemov, problema prostora in problema svetlobe. Kot nosilec slikarskih del na razstavi ponovno nastopi transparenten material, tokrat folija, ki v intenci nosi željo po nevidnem nosilcu, ki omogoča črti iluzionistično stopiti v prostor. Poglaviten akcent postavitvi daje skoraj petnajst metrov dolga risba na foliji, ki v prostoru perspektivično vzvalovi v globino proti horizontu. V teksturi, svetlobi, sencah in barvi avtorica senzibilno izpisuje življenjsko zgodbo. Vsaka brazda, poteza čopiča ali presev svetlobe skozi barvne plasti so reducirane snovi za prenašanje sporočila o življenju, o biti.

Josip Korošec
Risbe

Lamutov likovni salon, 6.6.-8.8.2014

Razstava v Galeriji Božidar Jakac - Lamutov likovni salon daje vpogled v neposredno delo Josipa Korošca, ki v razsežnosti črte prepoznava zanimive čutne, čustvene in miselne vrednote, predvsem pa kot območje, ki jih združuje v vsakdanja ali posebna dejanja.

Avtorja in njegovo delo je predstavila dr. Irene Mislej, razstavo pa je odprl župan Občine Kostanjevica na Krki, gospod Mojmir Pustoslemšek.
Razstava je plod sodelovanja med Pilonovo galerijo Ajdovščina in Galerijo Božidar Jakac.

France Kralj
Donacija 2013

Lamutov likovni salon, 4.4.-29.5.2014

V Lamutovem likovnem salonu je razstavljenih 50 del zadnje donacije, ki jo je Galeriji Božidar Jakac podaril umetnikov sin Zlat Kralj. Donacija 2013 omogoča dodaten vpogled v ustvarjalnost Franceta Kralja v različnih obdobjih, tehnikah in materialu. Donacija 2013 pomembno dopolnjuje dosedanjo zbirko, ki danes šteje več kot petsto umetniških s čimer prav gotovo sodi med pomembnejše in najbolj referenčne zbirke slovenskih likovnih umetnikov. 

Živa Deu
Arhitektura domov znanih Slovencev

Lamutov likovni salon, 12.07.2013 - 22.09.2013

Razstava Arhitektura domov znanih Slovencev, ki jo je za Galerijo Božidar Jakac – Lamutov likovni salon pripravila dr. Živa Deu, nam skozi izbrano gradivo govori tako o znamenitih ljudeh, ki so s svojim znanstvenim ali ustvarjalnim delom zaznamovali slovenski kulturni prostor, kakor tudi o arhitekturah, ki so povezane z njimi. Govori pa nam tudi o prostoru, znotraj katerega svojo matično javno službo opravlja umetnostni muzej Galerija Božidar Jakac. Izbor predstavljenih osebnosti je bil namreč narejen tudi z mislijo, da je razstava lahko razumljena kot povabilo obiskovalcem, naj po ogledu predstavitve v razstavišču svojo pot nadaljujejo: najprej v staro mestno jedro Kostanjevice na Krki in nato tudi v tiste prostore, od koder prihajajo znamenite Slovenke in Slovenci. 

Rajko Čuber
Podobe spomina

Lamutov likovni salon, 24.05.2013 - 07.07.2013

Rajko Čuber (1957, Brestanica) si je kot osnovno idejo konceptualne postavitve v salonu zastavil naslikana platna postaviti eno ob drugo ter tako v prostor umestiti podobo linije, ki simbolično zaznamuje umetnikovo življenjsko pot.  Kljub temu da je Čuber ob tej priložnosti naslikal svoje življenje takorekoč na mah, je na platna zavestno inkorporiral komponente, ki so tvorili akcente njegovih stilnih opredelitev določenih zgodnejših obdobij. Ambientalna postavitev se tako zlije v eno samo sliko, v eno podobo. Temu je prilagojen tudi kolorit. Vsi odtenki intenzivno rdeče z izrazito tonsko nemirnim ozadjem, kjer pogosto kot kontrapunkt poudarjajoče globine nastopajo odtenki modre, prehajajo skozi umetnikovo življenjsko pot v personifikacijo njegove biti, njegovega izkustva.

Foto: Vlado Bucalo

Nataliya Gorza
Slike in risbe

Lamutov likovni salon, 12.04.2013 - 12.05.2013

Nataliya Gorza (1972) sebe imenuje slikarka »psiholoških portretov«. Njene portrete označujemo kot avtobiografska dela, saj slika osebe iz kroga družine, prijateljev in znancev. »Očarana sem nad močjo pogleda kot kompleksnega dogajanja, ki se vrši tako navznoter kot navzven«, je povedala o svojih delih.

Uroš Weinberger
Displaced world, deplasiran svet.

Galerija Božidar Jakac - Lamutov likovni salon, 05.10.-18.11.2012

Uroš Weinberger (1975) je nagrajenec bienalne razstave Pogled na likovno umetnost Slovenije 6 na temo Jaz, tukaj, zdaj, katerega delo so izbrali kustosi devetih osrednjih regionalnih galerij. Po petih bienalnih razstavah, ki so bile posvečene Dolenjski, Beli krajini in Posavju, je prva, ki v sodelovanju devetih slovenskih regionalnih galerij, zajema in obravnava dogajanje na likovnem področju celotne Slovenije. 
Weinbergerjevo nagrajeno delo Acid Rain, predstavlja le eno iz večje serije zadnjih del, s katerimi se intenzivno odziva na dogajanje v našem okolju. Z njimi nas med drugim opozarja na ekološke nevarnosti kot tudi na bližino vojaških agresij in podobno.
S tokratno razstavo “Displaced world, deplasiran svet” umetnik nadaljuje s to tematiko, le da jo osredotoči na skupni imenovalec, ki govori o dejstvu, da smo vsi, torej vsak izmed nas, od prvega trenutka, ko pridemo na svet vodeni, usmerjani torej pod nenehnim nadzorom in da vse to kar se dogaja v globalnem svetu ni zgolj slučaj.
Ko vstopimo v razstavni prostor nas zmotijo neobičajni zvočni impulzi, ki preplavljajo vse njegove kotičke. Ti prihajajo iz kačastih cevi, ki prepredajo celoten prostor, a dejstvo je, da izvirajo iz naslikanih podob od koder silijo še naprej ven iz prostora. Nas želijo res na vsak način vplesti v dogajanje na platnih, da bi postali, če hočemo ali ne, del tega deplasiranega sveta? 

Foto: Uroš Weinberger, This World Needs No Cripples, 2012, olje na platnu, 196 x 303 cm, foto DK

Kostanjevica na Krki: obrazi arhitekturne dediščine

Lamutov likovni salon, 20.07.-23.09.2012

Staro mestno jedro Kostanjevice na Krki je od leta 1997 razglašeno za kulturni spomenik, ta status pa je utemeljen s starostjo in kontinuiteto poselitve, prostorsko organizacijo ter ohranjenostjo parcelacijske mreže.
Zasnova starega mestnega jedra sledi prostorski organizaciji, kakršno je imela Kostanjevica v 13. stoletju, ko je dobila mestne pravice.
Razstavo smo zasnovali z željo, da zlasti prebivalce Kostanjevice na Krki in njene okolice opozorimo na elemente kulturne dediščine, ki so ogroženi in vzpodbudimo odgovorno ravnanje z dediščino, ki je lahko poleg kakovostnega bivalnega okolja tudi izjemen turističen produkt. Načrtujemo tudi spremljevalno dogajanje, od ustvarjalnih in izobraževalnih delavnic za najmlajše do serije strokovnih predavaj, s katerimi želimo odpreti dialog med lastniki oz. uporabniki dediščine mesta na otoku, predstavniki lokalne skupnosti in strokovnimi službami.

Jasmina Nedanovski
Moja zgodba

Lamutov likovni salon, 23.03.-06.05.2012

Jasmina Nedanovski je predstavnica mlajše generacije, ki ustvarja v klasičnih grafičnih tehnikah, predvsem, v lesorezu. Na razstavi v Lamutovem likovnem salonu je predstavljen izbor 42-ih del iz njenega dosedanjega opusa, ki je nastajal vse od študijskih let do danes, torej risbe, kot študijski osnutki oz. skice za grafike iz zgodnjih ciklov Dvoboj, Palimpsestnost (jedkanice, suha igla) in kasnejše litografije (cikel Partenon).
Avtorico in njeno delo je predstavila Katja Ceglar, razstavo pa je odprl župan Občine Kostanjevica na Krki, gospod Mojmir Pustoslemšek.
Program odprtja je sooblikoval kistarist Miha Koretič.

Blaž Vehovar
Slike & kipi

Lamutov likovni salon, 14.10. - 13.11.2011

Razstava slik in kiparskih objektov akademskega slikarja Blaža Vehovarja. Diplomant beneške Akademije lepih umetnosti deluje v skupini mladih ustvarjalcev, ki si je nadela ime CYP2C9.  Dr. Andrej Smrekar je v spremnem katalogu zapisal: »Njegove stvaritve preveva neka posebna liričnost, ki izhaja iz kontrasta med grobo tehniko, banalnostjo raznorodnih predmetov ter materialnostjo površin in delikatnostjo učinkov, ki jih dojemamo kot močno čustvovanje. Materiali in predmeti pogosto delujejo tudi kot znaki in se pridružujejo grafitom kot posredovalci sporočila.«
Glasbeni program odprtja sta ustvarila violinistka Mojca Menoni Sikur in violončelist Martin Sikur.
Razstavo je odprla Simona Lupšina, vodja oddelka za okolje in prostor Občine Krško.

POGLED NA LIKOVNO UMETNOST SLOVENIJE 6: Jaz, tukaj, zdaj

Lamutov likovni salon, 09.09.2011 - 02.10.2011

Bienalna razstava POGLED NA LIKOVNO UMETNOST SLOVENIJE 6: Jaz, tukaj, zdaj
Z izbranim delom se predstavljajo: Dubravko Baumgartner, Vesna Blagotinšek, BridA/Sendi Mango, Jurij Pavlica, Tom Kerševan, Robi Caglič, Ana Čigon, Andreja Džakušič, Milan Golob, Maja Hodošček, Jurij Kalan, Anja Kranjc, Gani Llalloshi, Martina Mihoković, Maja Pučl, Jože Slak, Natalija Šeruga, Marko Tušek, Tanja Vergles, in nagrajenec pogleda 6 Uroš Weinberger. Več o bienalni razstavi lahko preberete tukaj.

Forma viva 50 let
Forma viva - kostanjeviško okno v svet

Lamutov likovni salon; 15.07 - 21.08.2011

Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva s štirimi delovišči v Kostanjevici na Krki, Seči pri Portorožu, Ravnah na Koroškem in Mariboru je vsekakor fenomen v svetovnem merilu.Razstava predstavlja izbrane vrhunce 50letnega delovanja; od posnetka iz St. Margarethna iz leta 1960 kjer sta Vilma Pirkovič in Lado Smrekar na ogledu delovišča, nadaljujemo s krajšimi teksti in dokumentarnimi fotografijami. Postavitev je obogatena z likovnimi deli (risbami, grafikami, skicami ...), ki so jih poleg kiparjenja v Kostanjevici pustili udeleženci, ter nekaj ohranjenimi plakati. V prostor je umeščenih tudi nekaj manjših plastik, ki so služile kot makete ali pa so jih izdelali kot samostojna dela ob simpoziju. Poleg številnih kostanjeviških je razstavljenih pet skulptur iz Obalnih galerij, ter ena iz Raven. V posebni sobi so predstavljeni dokumentarni posnetki RTVSLO iz let 1961 do 1988 in fotografska instalacija Uroša Abrama imenovana FOTOVIVA.

Goran Štimac
Skulpture in risbe

Lamutov likovni salon, 03.06. - 03.07.2011

Razstava rednega profesorja na Akademiji uporabnih umetnosti na Reki, čigar bogato razstavno dejavnost tvori okrog petdeset samostojnih razstav skulptur, slik in risb ter več kot sto dvajset skupinskih razstav doma in v tujini. Za svoje umetniško delo je prejel številne nagrade in priznanja. Avtorja in njegovo delo je predstavila dr. Sonja Briski Uzelac.

Tomaž Gorjup
Zajetje v času, slike 2001-2011

Lamutov likovni salon, 15.04.2011 - 22.05.2011

Razstava akademskega slikarja Tomaža Gorjupa, rednega profesorja za risanje in slikanje na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete, Univerze v Ljubljani.
“Predstavljenih je zadnjih deset let umetnikovega ustvarjanja. V tem obdobju se je Gorjup odpovedal figuri in zavzel radikalno drugačen pristop do slikanja, zato ob pregledu teh del dobimo občutek zaključene celote in vpogled v razvoj slikarske govorice zrelega in povsem suverenega ustvarjalca.”, je v katalogu razstave zapisala dr. Metoda Kemperl.

Vladimir Leben
Iz prve roke

Lamutov likovni salon, 15.10.2010 - 07.11.2010

Slikar Vladimir Leben se kot nagrajenec bienalne razstave Pogled 5: I Feel Kostanjevica na Krki, ki je bila lansko leto na ogled v Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidar Jakac,  predstavlja s samostojno razstavo, ki jo je naslovil Iz prve roke. Na razstavi se predstavlja z najnovejšimi deli in izborom iz zadnjih let ter nagrajenim risanim animiranim filmom Vonj ljubezni.

Andrej Grošelj
Akvareli, pismenke in lesene skulpture

Lamutov likovni salon, 03.09.2010 - 03.10.2010

Pregledna razstava Grošljevega ustvarjanja zadnjega desetletja. Umetnikove skulpture na didaktičen in pedagoški način pojasnjujejo vpliv materiala na kiparsko formo. Poleg del v lesu avtor predstavlja tudi akvarele in risbe s tušem. Umetnika je predstavil kustos Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Jernej Kožar.
Otvoritveni program sta soustvarili Nina Grošelj/ violina in Maja Schuster/ klavir.
Razstava je plod sodelovanja s Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec.

Bojan Radovič
"IMITARI" TimeBox

Lamutov likovni salon, 23.07.2010 - 22.08.2010

Projekt Imitari – Timebox načenja vprašanje funkcije podobe v relaciji do časa in gibanja, značilne za Deleuzovo paradigmo podoba-gibanje podoba-čas. Skozi analitični aparat fotografije Radovič postavi gledalca v vlogo tistega, ki (de)konstruira posamezni filmski kader. Namen tega ni samo izgraditi kod vizualnega branja, s katerim lahko razdelamo posamezne posnetke, ki tvorijo kader (v realnosti in tudi v fikciji), temveč aktivirati gledalca pri samem dejanju reza, ki ga Radovič izvede v razstavljenih delih.
Kustos razstave je Sebastjan Leban.

Zoran Didek
Risbe šestih motivov

Lamutov likovni salon, 11.06.2010 - 17.07.2010

Razstava ob 100-letnici rojstva akademskega slikarja Zorana Didka je postavljena v šest tematskih sklopov: Avtoportret, Sedmina, V internacijo, Par, Pred štafelajem in Krajina. Projekt “Zoran Didek, Risbe šestih motivov”, je predstavil kustos razstave, Goran Milovanović, odprla pa sta jo sekretarka Ministrstva za kulturo RS, Nada Zoran in župan Občine Kostanjevica na Krki, Mojmir Pustoslemšek. Kulturni program je izvedla violinistka Manja Slak.

• plakat

Več avtorjev
Krajina iz muzejskih depojev

Lamutov likovni salon, 30.04.2010 - 06.06.2010

Študijska razstava del dolenjskih, belokranjskih in posavskih krajin in nekaj mestnih vedut, ki jih v svojih depojih hranijo muzeji, sodelujoči v skupnem projektu : Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Belokranjski muzej Metlika, Dolenjski muzej Novo mesto, Pokrajinski muzej Kočevje in Posavski muzej Brežice.

• plakat

Dragica Čadež
Zgodba o drevesu

Lamutov likovni salon, 19.03.2010 - 25.04.2010

Razstava ob 70-letnici umetnice, katere velik del kiparskega opusa hrani Galerija Božidar Jakac. Natančen pregled in analiza vseh pomembnejših razstavljenih del, razporejenih v kiparske cikle, dokazuje veliko pestrost avtoričinih umetnin. Ob razstavi je izšla strokovna monografija o avtorici, ki jo je spisal dr. Sarival Sosič.

• plakat

Več avtorjev
Pogled 5: I Feel Kostanjevica na Krki

Lamutov likovni salon, 23.10. 2009 - 29.11. 2009

Peta bienalna razstava Pogled 5, na kateri so se predstavili z deli, ki izražajo specifičen odnos do Kostanjevice na Krki, predstavili likovni umetniki Dolenjske, Posavja in Bele krajine: Uroš Abram, Rajko Čuber, Vesna Hrovat, Simon Kajtna, Mateja Kavčič, Jurij Kocuvan, Mojca Lampe Kajtna, Matija Lapuh, Vladimir Leben, Robert Lozar, Jože Marinč, Jožica Medle, Nataša Mirtič, Janko Orač, Borut Peterlin, Vojko Pogačar, Andreja Potočar, Boštjan Pucelj, Bojan Radovič, Marija Rus, Gorazd Šimenko, Uroš Weinberger in Danica Žbontar. Projekt ter umetnike in njihova dela je v katalogu in naodprtju predstavila kustodinja Barbara Rupel. 
Na fotografiji: nagrajenec Vladimir Leben in kustodinja Barbara Rupel

Bogdan Borčić
Pregledna razstava risb

Lamutov likovni salon, 19.06. 2009 - 25.07. 2009

Kustos Goran Milovanovič je zapisal: “Ker je opus Borčićevih risb in skic izjemno velik, smo se pri postavitvi osredotočili na tista dela, ki so risba v tradicionalnem pojmovanju, torej z grafičnim risalom narejena črta na papirju. V zajetem točno šestdeset letnem časovnem obdobju smo poskušali poudariti tiste faze, ki so zaznamovale Borčićev likovni razvoj motiva. Ta se pne od začetne povsem mimetične upodobitve, preko abstrakcije do minimalistične redukcije v zadnjem obdobju.” Razstavo je odprl dr. Stojan Pelko, državni sekretar Ministrstva za kulturo RS. V otvoritvenem programu je bil predvajan dokumentarni film o slikarju in Grafiku Bogdanu Borčiću, režiserja Filipa Robarja Dorina/ producent Studio Vrtinec.

• plakat

Danilo Jejčič
Grafike

Lamutov likovni salon, 08.05. 2009- 08.06. 2009

Umetnik se je na razstavi predstavil z grafikami, ki po besedah dr. Jureta Mikuža “v gledalčevem pogledu izrisuje vedno nova videnja za naše predstave neposnemljivih teles” ter nadaljuje “Danilo Jejčič je posvetil racionalnemu in intuitivnemu iskanju harmoničnih vizualnih ritmov celo življenje. Površina njegovih del v gledalčevem pogledu vibrira z največjo možno močjo in se kot vidni zračni valovi (seveda navidezno) širi v nosilec ali iz njega ter preko robov podobe.”

Bojan Kovačič
Grafika 1998-2008

Lamutov likovni salon, 20.03.2009 - 20.04.2009

Dr. Andrej Smrekar je v spremnem besedilu v katalogu razstave med drugim zapisal: “Grafika Bojana Kovačiča po svojih intencah še vedno ostaja v okviru modernistične tradicije avtorske grafike, osebno izpovedne in samoreferenčne v smislu evidence tehničnih postopkov, ki so postali tudi del avtorjevega izraznega registra.” Avtorja in njegov desetletni opus je predstavil tudi na odprtju razstave.

Črtomir Frelih
Razpiranja

Lamutov likovni salon, 28.11.2008 - 21.12.2008

“V Frelihovem svetu se išče, srečuje, dotika mnogo stvari: elementi krajine, predmeti, figure človeka in živali, ljubezen in smrt, pronicljive misli in globoki občutki, ostra, filigransko natančna risba in širokopotezna, vehementna barvna oblika, do askeze premišlejn odtis in liričen akvarel, akril in vosek, ...” je med drugim zapisala Judita Krivec Dragan, ki je avtorja in njegovo delo predstavila na odprtju in z besedilom v katalogu.

Boštjan Pucelj
Pogrešani v akciji

Lamutov likovni salon, 24.10. 2008- 23.11. 2008

Razstava, na kateri je avtor predstavil serijo, ki jo je naslovil Pogrešani v akciji, v kateri osrednjo vlogo “odigrajo” nakupovalni vozički, ki izginevajo iz svojih matičnih okolij.
Avtorja in njegovo delo je predstavila kustodinja Barbara Rupel.

Prvi listi - začetki umetniške grafike na Slovenskem 1900-1920

Lamutov likovni salon, 20.06.2008 - 03.08.2008

Gostujoča razstava Narodne galerije iz Ljubljane, katere avtor je dr. Andrej Smrekar, ki je projakt tudi predstavil.

Bogdan Borčić, Metka Kavčič
Vrata

Lamutov likovni salon, 9.5.08 - 16.5.08

Gostujoča razstava Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec nagovarja s preprosto besedo enega ključnih uporabnih predmetov, ki pa zajema zelo širok pojmovni spekter. Vrata po svoji namembnosti igrajo zelo pomembno vlogo v našem vsakdanu, katere se zavestno skoraj ne zavedamo, se pa zelo pogosto zatekamo k uporabi njihovega sekundarnega pomena: od metaforičnega in alegoričnega do asociativnega.

Josef Ressel: Od vijaka do junaka

Lamutov likovni salon, 14.03. 2008 - 20.04. 2008

Gostujoča razstava Tehniškega muzeja Slovenije.
Razstavo je odprla veleposlanica Republike Češke v Sloveniji, njena ekscelenca, gospa Ivana Hlavsova.
Po razstavi je vodil dr. Sandi Sitar.

Tihomir Pintar
Obrazi slovenskih umetnikov

Lamutov likovni salon, 07.02. 2008 - 09.03. 2008

Razstava ob 70-letnici fotografa je bila odprta na predvečer slovenskega kulturnega praznika. O umetniku in njegovem delu je spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Jure Mikuž, ki je ob tem predstavil tudi monografijo 1/125, Trenutki z umetniki.
Kulturni program je izvedel Boris Šinigoj/ lutnja.

Jože Gorjup - neizživeto hrepenenje

Lamutov likovni salon, 10.11. 2007 - 03.02. 2008

Dokumentarna in umetnostna razstava, s katero je avtor, dr. Andrej Smerkar, spregovoril o življenjski in umetniški poti kostanjeviškega slikarja, kiparja in grafika, Jožeta Gorjupa.
Pred odprtjem razstave je bil v cerkvi sv. Miklavža slavnostni koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, slavnostni govorniki pa so bili dr. Andrej Smrekar/ avtor razstave in predsednik sveta Galerije Božidar Jakac, Mojmir Pustoslemšek/ župan Občine Kostanjevica na Krki in dr. Damjan Prelovšek/ generalni direktor Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

Nevenka Arbanas
Grafike 2003 - 2007

Lamutov likovni salon, 05.10. 2007 - 05.11. 2007

Razstava del avtorice, ki s svojim opusom posega v vrh hrvaške grafike in tudi pri delih na tej razstavi “vztraja pri tradicionalnih grafičnih tehnikah”, kot je zapisal ustos razstave Goran Milovanović. V otvoritvenem programu sta sodelovala Igor Lumpert/ saksofon, kompozicijska zasnova in Gita Blak/ elektronika. Razstavo je odprl veleposlanik Republike Hrvaške v Sloveniji, nj. eksc. dr. Nobilo.

Vlado Stjepić
Risbe

Lamutov likovni salon, 31.08.2007 - 30.09.2007

Vlado Stjepić se je po zapisu kustodinje razstave Barbare Rupel v katalogu razstave predstavil z “povsem po svoje pojmovanimi risbami, ki jih lahko le pogojno tako opredelimo. ... izhaja namreč iz dejstva, da je osnova oziroma izhodišče za risbo točka, ki že kot taka zadostuje kriterijem opredelitve risbe.”

Blaž de Gleria
Digitalna risba

Lamutov likovni salon, 29.06. 2007- 19.08. 2007

Razstava nagrajenca bienalne razstave Pogled 4, za katerega je kustodinja Barbara Rupel v katalogu zapisala, da “sodi med maloštevilne likovne umetnike, ki se v današnjem času s tako intenziteto posvečajo tako prvinski likovni izraznosti, kot je risba.”
V otvoritvenem programu sta sodelovala Petra Božič/ violina in Branko Rožman/ harmonika.

Umetnost - slavospev življenju

Lamutov likovni salon, 27.10. 2006 - 28.02. 2007

Dokumentarna razstava ob 50-letnici galerijska dejavnosti v Kostanjevici na Krki. Avtor razstave je dr. Andrej Smrekar, ki je pripravil tudi katalog.
Slavnostni govornik na odprtju je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prof. dr. Boštjan Žekš.

Mateja Kavčič
Krog

Lamutov likovni salon, 23.06.2006 - 27.08.2006

Na tej postavitvi avtorica “niz že nastalih okroglih platen Letnih časov, repredenih z rastlinjem v obliki koncentričnih žarčenj in lastnih posameznim letnim časom, ponovi, a v drugačnem kontekstu” zapiše kustodinja Barbara Sterle Vurnik v spremni zloženki.
Ambientalna postavitev pred Lamutovim likovnim salonom.
Glasbena spremljava na odprtju Sound music.

Več avtorjev
Pogled 4: risba v kontekstu

Lamutov likovni salon, 23.06.2006 - 27.08.2006

Bienalna razstava Pogled 4: Risba v kontekstu, s katero je kustosinja razstave Barbara Rupel nadaljevala ciklus predstavitev likovne ustvarjalnosti umetnikov iz prostora Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Na razstavi so sodelovali: Andrej Blažon, Suzana Bricelj, Tina Brinovar, Blaž de Gleria, Mateja Kavčič, Martina Koritnik Fajt, Kristina Krhin, Jože Kumer, Vladimir Leben, Robert Lozar, Jože Marinč, Petra Matijevič, Nataša Mirtič, Silvan Omerzu, Janko Orač, Jure Perpar, Marija Rus, Vojko Pogačar, Apolonija Simon, Jože Slak in Uroš Weinberger.

Franc Novinc
Barvna žarenja

Lamutov likovni salon, 05.05. 2006 - 04.06. 2006

Razstava del slikarja, ki ga je Anamarija Stibilj Šajn označila kot ustvarjalca, ki “svoja ustvarjalna prizadevanja usmerja v iskanje nove resničnosti, take, ki je znotraj tovrstnih motivnih okvirov ni še nihče pred njim odkril”.

• katalog

Žarko Vrezec
Dela na papirju

Lamutov likovni salon, 05.04.2006- 23.04.2006

Izbor del razstave Žarka Vrezca, Dela na papirju 2995 - 2005, ki je bila realizirana v treh razstaviščih Obalnih galerij Piran. Po zapisu kustodinje Nives Marvin v priložnostni zloženki dela “dokazujejo avtorjevo vrhunsko zrelo obdobje in potrjujejo njegovo večdesetletno eksaktno in premočrtno zastavljeno raziskovalno-analitično kreativno razvojno pot”.

Janko Orač
Vrtovi

Lamutov likovni salon, 30.09. 2005 - 30.10. 2005

Razstava najnovejših slik avtorja, ki ga je v katalogu in na odprtju predstavil umetnostni zgodovinar in kritik Boris Gorupič. V otvoritvenem programu je sodeloval Lado Jakša.

Jože Ciuha
Hommage pesnikom: akvareli 2000 - 2005

Lamutov likovni salon, 01.07. 2005 - 28.08. 2005

Razstava Ciuhovih manj znanih, vsaj v našem območju, del; akvarelov. Tehniki se, po zapisu kustodinje razstave Barbare Rupel, redno posveča že dvajset let. Razstavljene akvarele je naslovil z verzi, ki jih je pomensko izluščil iz neimenovanih pesmi domačih in tujih pesnikov.
Razstavo je odprl župan Občine Krško, Franci Bogovič.

Robert Lozar
fffire

Lamutov likovni salon, 06.05. 2005- 26.06. 2005

Razstava nagrajenca bienalne razstave Pogled 3: Popolnoma moje, ki je na tej postavitvi razstavil svoja najnovejša dela. Umetnika in njegova dela je predstavila kustodinja Brabara Rupel, ki je napisala tudi besedilo za katalog razstave.

Luka Popič
Grafike in slike

Lamutov likovni salon, 10.09. 2004 - 10.10. 2004

Luka Popič se je na tej razstavi, ki je plod sodelovanja med Koroško galerijo likovnih umetnikov in Galerijo Božidar Jakac, predstavil z deli, ki so nastala v obdobju 1998 - 2003. Besedilo v katalogu je delo Jerneja Kožarja, ki je avtorja na odprtju razstave tudi predstavil.

Več avtorjev
Pogled 3: popolnoma moje

Lamutov likovni salon, 09.07.2004- 29.08.2004

Skupinska razstava, na kateri so razstavljali: Mateja Kavčič. Martina Koritnik Fajt, Jože Kumer, Robert Lozar, Jože Marinč, Jožica Medle, Nataša Mirtič, Janko Orač, Igor Papež, Borut Peterlin, Vojko Pogačar, Marija Mojca Pungerčar, Bojan Radovič, Marija Rus, Apolonija Simon, Damjana Stopar, Jože Vrščaj, Uroš Weinberger.
Koncept razstave je predstavila kustodinja Barbara Rupel.
V spremnem programu sta nastopila saksofonist Igor Lumpert in violinist Marijan Dović.

Marjan Gumilar
O

Lamutov likovni salon, 14.05. 2004- 20.06. 2004

Razstava, na kateri je Gumilar predstavil dela iz svojega najnovejšega cikla “orbitalnih podob” s katerimi se je “osredotočil na površino slik kot enega, enotnega in kontinuiranega polja” kot je v katalogu razstave zapisal dr. Andrej Smrekar, ki je avtorja in njegovo delo predstavil tudi na odprtju.

Več avtorjev
Mlada generacija slovenske grafike

Lamutov likovni salon, 12.03.2004 - 21.04.2004

Na razstavi so bila predstevljana dela desetih likovnih ustvarjalcev. To so: Martina Bohar, Vesna Drnovšek, Anja Jerčič, Nataša Mirtič, Miha Perčič, Damjana Stopar, Gorazd Šimenko, Sašo Vrabič, Ana Zavadlav in Mojca Zlokarnik. Vsi nastopajoči avtorji so v času priprave razstave zaključevali dodiplomski študij ali pa so obiskovali magistrski študij grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, ki je zaznamovana s tradicijo Ljubljanske grafične šole. Kustodinja razstave je bila Katja Ceglar, ki je pripravila tudi predstavitveno besedilo za katalog, avtorje in njihovo delo pa je predstavila tudi na odprtju.
Kulturni program sta obogatila flavtistka Andreja Zlatič in harmonikar Daniel Ivša.

Božidar Jakac
Risarski dnevniki (november 1919 - september 1925)

Lamutov likovni salon, 19.09.2003- 31.10.2003

Razstava izbranih risb iz slikarjevih risarskih dnevnikov, ki jih je dr. Milček Komelj v besedilu kataloga označil kot “najbolj prvotno in pristno zakladnico, iz katere je umetnik že sproti in poslej črpal.” in nadaljeval da “so Jakčevi navzven “miniaturni” mladostni Dneviki izraz neznanske ustvarjalne gnanosti, ogrnjene s svetlobo umetnikove temeljne življenjske filozofije in osrednji obujevalci njegovega poznejšega spominjanja ustvarjalne mladosti”. Razstavo je odprl dr. Milček Komelj, v otvoritvenem programu pa je nastopila violinistka Maja Bevc.

Borut Peterlin
Ob petih zjutraj

Lamutov likovni salon, 23.05.2003 - 29.06.2003

Razstava serije fotografij, ki jo je avtor ustvarjal zadnja tri leta. Peterlin je bil nagrajenec na pregledni razstavi Pogled 2. Avtorja in njegovo delo je predstavila kustodinja Barbara Rupel. Glasbena gosta na odprtju sta bila kitarist Jan Tomšič in violinist Marijan Dović.

• katalog

Nikolaj Beer
Razstava slik in risb

Lamutov likovni salon, 28.03.2003 - 04.05.2003

Razstava del slikarja, ki ga uvrščamo v t.i. skupino prekmurskih slikarjev. Avtorja in njegovo delo je v katalogu in na odprtju predstavila kustodinja Katja Ceglar.

Zrcaljenja - Kostanjevica na Krki

Lamutov likovni salon, 17.05.2002- 31.10.2002

Razstava ob 750-letnici prve omembe mesta Kostanjevica na Krki v pisnih virih. Avtorice razstave in besedil Vlasta Dejak, Alenka Jovanovič, Oži Lorber in dr. Ivanka Počkar. Oblikovalca kataloga in razstave sta Dušan Podgornik in Borko Tepina. Katalog je izdal Posavski muzej Brežice, ki je bil udi nosilec projekta ob soorganizaciji Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.
Slavnostna govornica na odprtju je bila ministrica za kulturo Republike Slovenije, Andreja Rihter.

Marija Rus
Bela Krajina

Lamutov likovni salon, 05.04.2002- 05.05.2002

Razstava slik s krajinsko motiviko, o kateri je avtorica v katalogu zapisala: “Lastnosti še tako navadnega izseka iz narave v svoji notranjosti preoblikujem, preustvarim v novo kvaliteto.” in “Zaradi njih Bele Krajine ne vidim več kičaste - v njih vidim smisel slikanja.”
V spremnem programu sta sodelovala pesnica Marjanca Kočevar in pianist Erik Šuler.

• katalog

Več avtorjev
Pogled 2: pogled na arhitekturo, oblikovanje, fotografijo in ilustracijo po letu 1999 na Dolenjskem

Lamutov likovni salon, 22.02.2002 - 20.03.2002

Na drugi pregledni razstavi so sodelovali: Ksenija Berkopec, Andrej Blažon, Suzana Vricelj, Matej Filipčič, Gregor Gutman, Jurij Kocuvan, Jože Marinč, Silvan Omerzu, Borut Peterlin, Borut Simič in Suzana Simič. Koncept tokratne predstavitve in avtorje je v katalogu in na odprtju predstavila snovalka projekta in kustodinja, Barbara Rupel.
Na fotografiji: Kustodinja Barbara Rupel z nekaj razstavljalci (v sredini nagrajenec Borut Peterlin)

Jasna Samarin
Slike 1998 - 2001

Lamutov likovni salon, 07.09.2001- 08.10.2001

Razstava del zadnjih let, ki jih je na odprtju in v katalogu predstavil docent za slikarstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, Sergej Kapus. V spremnem programu sta nastopila violinista Jelena Ždrale in Volodja Balžalorsky.

• katalog

James Brown
Dela na papirju 1981 - 1998

Lamutov likovni salon, 06.07.2001- 26.08.2001

Gostujoča razstava, ki so jo pripravili v Obalnih galerijah Piran v sodelovanju z galerijama Lelong iz Pariza in Klueser iz Muenchna.

Več avtorjev
Dela na papirju

Lamutov likovni salon, 11.05.2001- 24.06.2001

Z grafičnimi deli, izdelanimi v klasičnih grafičnih tehnikah, so se predstavili mladi avtorji Vesna Drnovšek, Nataša Mirtič in Gorazd Šimenko. Avtorje in njihova dela je na odprtju in v katalogu razstave predstavila kustodinja Katja Ceglar. V spremljevalnem programu je nastopil jazz trio STRING.SI.

Več avtorjev
12. otroški extempore

Lamutov likovni salon, 25.05.2001 - 06.06.2001

Razstava del udeležencev likovne kolonije, ki jo je slovesno odprl akademski kipar prof. Dušan Tršar. Kulturni program so izvedli člani kvarteta klarinetov Clarinova.

Več avtorjev
90. leta v primorski likovni umetnosti

Lamutov likovni salon, 23.03.2001 - 22.04.2001

Na razstavi so bila predstavljena dela dveh slikark, šestnajstih slikarjev in štirih kiparjev, ki “vsak z izkušnjo osebnega razvoja v izbrani zvrsti, materialu in tehniki opredeljuje čas, prostor, konkretna fizična in duhovna dogajanja” kot je v katalogu zapisala kustodinja razstave Nives Marvin.
Glasbeni program na odprtju sta izvedla jazz pevka Mojca Maljevac in kitarist Žarko Živkovič.

Ivo Mršnik
Pregledna razstava risb in grafik

Lamutov likovni salon, 08.09.2000 - 31.10.2000

Avtor je na razstavi predstavil s serijo NN-jev iz sedemdesetih let, serijo risb (figura) in serijo grafik iz osemdesetih, iz devetdesetih pa z grafičnim ciklusom Tisoč in ena ter risbo (etikete in role računalniškega papirja). Avtorja in jegovo delo sta v katalogu razstave predstavila Sergej Kapus in kustodinja razstave, Katja Ceglar.

Apolonija Simon
Slike 1999 / 2000

Lamutov likovni salon, 16.06.2000 - 28.08.2000

Razstava del prejemnice nagrade bienalne skupinske razstave Pogled 1. Slikarko je na odprtju in z besedilom v katalogu redstavila kustodinja Barbara Rupel.
V spremnem programu sta nastopila kitarista Uroš Usenik in Peter Lagudin.

Več avtorjev
XI. otroški extempore

Lamutov likovni salon, 23.05.2000

Razstava del udeležencev tradicionalne otroške likovne kolonije.

Nuša Lapajne
Pretakanje

Lamutov likovni salon, 31.03.2000 - 21.05.2000

Z razstavo se je Nuša Lapajne, po mnenju kusodinje razstave Barbare Rupel, ki je pripravila tudi besedilo za katalog, “podala v svet povsem prostorskega reševanja likovnih problemov ali t.i. instalacij.” S postavitvijo “tematizira usodo človeka, ki nenehoma, skozi celo življenje sprejema in oddaja energije različnih kvalitet”.

• katalog

Vladimir Makuc
Pregledna razstava del

Lamutov likovni salon, 24.06.1999 - 05.09.1999

Razstava del akademskega slikarja in grafika, ki jo je na odprtju in z besedilom v katalogu predstavil direktor Narodne galerije, dr. Andrej Smrekar.

Več avtorjev
X. otroški extempore

Lamutov likovni salon, 19.05.1999 - 02.06.1999

Razstava del učencev, udeležencev likovne kolonije, ki so ustvarjali na temo “Čolnarjenje na Krki”. Nastala dela je predstavil akademski slikar Jože Marinč. Priložnostni program pa so izvedli učenci in profesorji Glasbene šole Krško.

Cvetka Miloš
Retrospektiva

Lamutov likovni salon, 16.04.1999 - 16.05.1999

Pregledna razstava tapiserij, ki daje vpogled v tridesetletno ustvarjanje umetnice, ki je pustila močne sledi tako v slovenskem kot tudi hrvaškem prostoru. Avtorico je predstavila kustodinja Barbara Rupel. Pozdravni nagovor na odprtju je imel župan občine Brežice, Vlado Deržič.
Kulturni program je izvedla zagrebška harfistka Marija Mlinar (na fotografiji).

Svetlana Jakimovska Rodić
Grafike

Lamutov likovni salon, 12.03.1999 - 11.04.1999

Razstava grafike ustvarjalke, ki je po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Skopju, grafično specialko pa je zaključila na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Avtorico je predstavila kustodinja Katja Ceglar.

• katalog

Več avtorjev
Pogled 1

Lamutov likovni salon, 22.01.1999 - 05.03.1999

Na razstavi POGLED 1 na trenutno likovno umetnost Dolenjske in Posavja so sodelovali Mitja Berce, Rajko Čuber, Simona Čudovan, Dušan Filipčič, Martina Koritnik Fajt, Mojca Lampe, Kristina Lazetić-Kiki, Jože Marinč, Nataša Mirtič, Silvan Omerzu, Janko Orač, Vojko Pogačar, Apolonija Simon, Jože Slak - Đoka in Branko Suhy. Avtorje in razstavo ter njen koncept je predstavila kustodinja Barbara Rupel. Spremno besedilo in biografski podatki o avtorjih so zbrani v katalogu razstave. Kulturni program je izvedel Big Band Krško pod vodstvom Aleša Suše.
Na fotografiji: prva nagrajenka Apolonija Simon

Več avtorjev
Kostanjevica v objektivu

Lamutov likovni salon, 16.10.1998 - 31.10.1998

Razstava članov Društva ljubiteljev fotografije Krško na temo Kostanjevica v objektivu.

France Gorše
Iz donacije dr. Vojka in dr. Glorije Slavke Bratina

Lamutov likovni salon, 17.07.1998

Razstava del Franceta Goršeta, ki sta jih Galeriji Božidar Jakac podarila donatorja. Razstavo je odprl Minister za kulturo Jožef Školč. Kulturni program je izvedla Štefka Drolc.
Študijo, ki je objavljena v katalogu razstave je pripravil dr. Andrej Smrekar.

Več avtorjev
Likovna kolonija Čatež ob Savi 1998

Lamutov likovni salon, 09.06.1998 - 14.06.1998

Razstava del udeležencev likovne kolonije, ki jo je organiziral Alufinal Krško. Uvodno besedilo in biografske podatke o avtorjih je pripravila selektorica kolonije, umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec.

Več avtorjev
Sodobna škotska grafika

Lamutov likovni salon, 29.05.1998 - 15.06.1998

Gostujoča razstava, ki jo je posredoval Agart umetniška zadruga Ljubljana. Na odprtju je dela in avtorje predstavil Milan Pirker.

Več avtorjev
9. otroški ekstempore: stare zidanice

Lamutov likovni salon, 24.04.1998 - 15.05.1998

Razstava akvarelov, ki so nastali na tradicionalnem ekstemporu, katerega tema je bila tokrat vezana na upodabljanje straih zidanic. O razstavi je spregovoril akademski slikar Alojz Konec, odprl pa jo je Brane Janc, poslanec državnega zbora RS. Kulturni program so sooblikovali učenci OŠ Jožeta Gorjupa in MePZ SVIT iz Krškega.

Več avtorjev
Svetopisemska razstava

Lamutov likovni salon, 27.02.1998

Razstava posvečena 450-letnici rojstva Jurija Dalmatina in 400-letnici smrti Adama Bohoriča. Plod sodelovanja med Občino Krško, društvom Svetopisemska družba Slovenije in Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.

Spremljevalni dogodek:
20. marec 1998 ob 19.30: predavanje biblicista prof. dr. Marjana Peklaja: Genski inžiniring - biblični odgovor na etična vprašanja

Vojko Pogačar
Gole slikoknjige

Lamutov likovni salon, 16.05.1997 - 09.06.1997

Slikarska razstava avtorja, ki izhaja iz Krškega.O umetniku je spregovorila kustodinja Umetnostne galerije Maribor, Edita Mileta. Kulturni program je izvedel Lado Jakša.

Jože Vodlan
Retrospektiva

Lamutov likovni salon, 05.10.1996

Razstava del slovenskega slikarja, ki živi v ZDA. Umetnika je predstavil direktor galerije Bojan Božič. Kulturni program je izvedel MePZ Seraphicum. Razstava je bila odprta ob prazniku Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki.

Štefan Marflak

Lamutov likovni salon, 23.08.1996

Pregledna razstava slik (1981-1996). Umetnika in njegov opus je predstavil Marko Košan. Prenos iz Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec.
Kulturni program je izvedla Jerca Mrzel.

Jože Marinč

Lamutov likovni salon, 17.05.1996

Razstava likovnih del, s katero je Jože Marinč po petih letih ponovno nastopil v slovenski razstavni sceni. Avtorja in njegovo delo je tako v katalogu razstave kot tudi na odprtju, predstavil Aleksander Bassin. Kulturni program je izvedel All Capone Štrajh Trio.

Več avtorjev
Pomlad ob Krki in Savi

Lamutov likovni salon, 19.05.1995 - 04.07.1995

Razstava del udeležencev likovne kolonije, ki so se je udeležili: Nikolaj Beer, Martina Fajt - Koritnik, Erna Ferjanič - Fric, Herman Gvardjančič, Zdenko Huzjan, Merjan Jelenc, Rado Jerič, Bojan Klančar, Janez Knez, Janez-Mišo Knez, Leon Koporc, Slavko Kores, Henrik Krnec, Albin Lugarič, Henrik Marchel, Štefan Merflak, Jože Marinč, Janko Orač, Darinka Pavletič - Lorenčak, Vojko Pogaćar, Tone Seifert, Marjan Skumavc, Rudi Stopar, Samo Šilas, Mira Uršič in Stane Žerko.
Kulturni program na odprtju je izvedla mlada pianistka Maja Fürst.

Vasilije Jordan

Lamutov likovni salon, 16.06.1994 - 15.09.1994

Razstava slik in risb umetnika, ki je z njo obeležil svojo 60-letnico. Avtorja in njegovo delo je v katalogu in na odprtju predstavila kustosinja Ida Tomše. Razstavo je odprl Božo Biškupić, kulturni program pa je oblikoval Zagrebški kvartet v sestavi Goran Končar/ violina, Goran Bakrać/ violina, Ante Živković/ viola in Martin Jordan/ čelo, ki je izvedel Ameriški kvartet Anonina Dvoraka.

• katalog

Barbara Vider
O kostanjeviškem gradu

Lamutov likovni salon, 15.05.1994

Razstava fotografij, ki jo je odprl fotograf Marjan Smerke. Po odprtju je Slovensko ljudsko gledališče iz Celja izvedlo dramo Kri in košute, Damirja Zlatarja Freya.

Anton Repnik

Lamutov likovni salon, 26.10.1993 - 10.12.1993

Razstavo del je odprl dr. Ivan Sedej, nato pa je dramski igralec Tone Gogala predstavil dramo dr. Matjaža Kmecla, Andrej Smole znameniti Slovenec.
Celotna pireditev je bila v počastitev 50-letnice streljanja talcev v Kostanjevici na Krki.
Na fotografiji: Ida Tomše, kustosinja Galerije Božidar Jakac

Bogdan Borčić
Pregledna razstava grafike 1958-1993

Lamutov likovni salon, 10.09.1993

Pregleda razstava grafičnih del je bila odprta v sklopu prireditev, ki so bile posvečene 300-letnici smrti janeza Vajkarda Valvasorja. Istega dne je bil ob 10.30 v nekdanji samostanski cerkvi orgelski koncert s komentarji za šolsko mladino ter ob 19.30 slavnostni orgelski koncert v izvedbi Filipa Križnika. V nedeljo, 19. septembra ob 19. uri pa je bil v sklopu istih prireditev še koncert vokalne skupine AVE, ki jo je vodil dirigent Andraž Hauptman.

Ivana Kobilca, Ferdo Vesel

Lamutov likovni salon, 24.06.1993 - 31.08.1993

Gostujoča razstava slik Ivana Kobilce in Ferda Vesela iz fondov Narodne galerije Ljubljana po izboru kustosa Ferdinanda Šerbelja v počastitev 35-letnice delovanja Lamutovega likovnega salona.

Mitja Berce
Novejša dela

Lamutov likovni salon, 10.07.1992

Pregledna razstava del dolenjskega umetnika, ki je bila predstavljena tudi v Casa Veneta - Comune di Muggia/Trst. Besedili za zloženko sta prispevala dr. Jure Mikuž in dr. Andrej Smrekar, slednji je razstavo tudi odprl.
Kulturni program sta oblikovala Andrej in Tomaž Petrač.

• katalog

Jože Gorjup

Lamutov likovni salon, 22.05.1992 - 29.06.1992

Pregledna razstava ob 85-letnici rojstva in 60-letnici smrti. Razstava je kasneje gostovala še v Posavskem muzeju Brežice (besedilo v zloženki je pripravila Ida Tomše) in Moderni galeriji Ljubljana (besedilo o umetniku in njegovem opusu v zloženki je delo dr. Andreja Smrekarja).
Na odprtju razstave v Lamutovem likovnem salonu je nastopil Oktet Jelovica iz Škofje Loke pod vodstvom Slavka Mihelčiča.

Tone Kralj
Zgodnja grafika 1921-1932 iz zbirke Božidarja Jakca

Lamutov likovni salon, 21.06.1991

Grafični listi Toneta Kralja sodijo v zapuščino Božidarja Jakca, ki je “sproti skrbno shranjeval in edini ohranil tako popolno zbirko akademskih prvencev svojega vrstnika in prijatelja”, kot je zapisal dr. Andrej Smrekar v predstavitvenem besedilu kataloga razstave. Odprtje razstaveje bilo posvečeno 80-letnici gospe Tatjane Jakac.
Na fotografiji: Irena Baar (sopran) in Andrej Varl (kitara)

Milan Rijavec
Pregledna razstava

Lamutov likovni salon, 24.05.1991 - 17.06.1991

Umetnika in njegovo delo je predstavil Janez Mesesnel, kulturni program pa sta sooblikovala Ruda Ravnik Kosi (harfa) in Božo Rogelja (oboa).

Valentin Oman

Lamutov likovni salon, 22.06.1990

V Lamutovem likovnem salonu je predsednik slovenske vlade, Lojze Peterle odprl razstavo najnovejših del Valentina Omana. Pred tem je bil v poslovilni vežici na kostanjeviškem pokopališču ogled umetnikove darovane opreme za ta prostor. Kulturni program je oblikoval Ljubljanski oktet, zbrane pa je nagovoril akademik, filozor, dr. Taras Kermauner.
Izdana je bila tudi zloženka z besedilom Irmgard Bohunovsky-Bärnthaler ter biografijo umetnika.

• katalog

Stojan Zafred
Pregledna razstava

Lamutov likovni salon, 26.05.1990

Umetnika in njegovo delo je predstavil Umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. Kulturni program je izvedel Komorni zbor Trebnje, ki ga je vodil dirigent Igor Teršar.
Priložnostno zloženko s predstavitvenim besedilom Jožefa Matijeviča in predstavitvijo avtorja je Galerija Božidar Jakac izdala v sodelovanju s CID - Centrom interesnih dejavnosti Trebnje.

Mirna Pavlovec

Lamutov likovni salon, 24.04.1990 - 25.05.1990

Razstava škofjeloške akademske slikarke. Besedilo za zloženko je prispeval Janez Mesesnel, razstavo pa je, po zapisu v arhivu GBJ, odprl njen oče, Andrej Pavlovec, umetnostni zgodovinar in ravnatelj Škofjeloškega muzeja. Kulturni program je oblikoval Kostanjeviški oktet.

Tatjana Verbinc

Lamutov likovni salon, 07.11.1989

Prodajna razstava akademske slikarke, ki jo je odprl umetnostni zgodovinar - kritik, dr. Mirko Juteršek. S programom slovenskih narodnih so se predstavili sopranistka Zlata Ognjanović, baritonist Tone Kozlevčar, citrar Miha Dolžan in harmonikar Vital Ahačič.

Božidar Jakac
Grafika 1921-1923

Lamutov likovni salon, 06.10.1989

Razstavo sta pripravila Galerija Božidar Jakac in Dolenjski muzej Novo mesto. Odprl jo je dr. Milček Komelj. Kulturni program je sooblikoval Kostanjeviški oktet.

Več avtorjev
IX. grafični bienale jugoslovanskih otrok

Lamutov likovni salon, 09.06.1989

Razstava 260 del udeležencev tradicionalne likovne kolonije. Pokrovitelj 9. bieanala je bil znani ustvarjalec animiranih filmov, oskarjevec Dušan Vukotić iz Zagreba, predsednik žirije pa akademski slikar prof. Ivo Mršnik.

France Gorše

Lamutov likovni salon, 31.05.1988

Pregledna razstava delu umetnika (1897-1986), ki sta jo pripravila Moderna galerija Ljubljana in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki. O umetniku je spregovoril ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani, dr. Janez Sedej, odprl pa jo je ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani, dr. Jure Mikuž.
Ob tem je bila podpisan sporazum o dolgoročnem sodelovanju med Forma vivo in Kemično industrijo Belinka.

• katalog

Vladimir Lamut
Retrospektivna razstava

Lamutov likovni salon, 20.10.1987 - 08.12.1987

Galerija Božidar Jakac je, v sodelovanju z Dolenjskim muzejem Novo mesto, pripravila razstavo del akademskega slikarja, ki ga je predstavil dr. Milček Komelj. S citrami in slovensko narodno pesmijo sta v kulturnem programu nastopila Tone Kozlevčar in Miha Dolžan.
Razstava je bila odprta na predvečer krajevnega praznika.

Gabrijel Humek

Lamutov likovni salon, 05.05.1987 - 06.06.1987

Razstava del akademskega slikarja, patra G. Humeka, ki je živel in delal v cistercijanskem samostanu v Stični.
Besedilo o avtorju in njegovem delu je za katalog razstave, ki ga je izdal Cistercijanski samostan Stična, pripravil dr. Ivan Sedej.
Ob odprtju razstave je bila tudi predstavitev znanstvene monografije dr. Jožeta Mlinariča, Kostanjeviška opatija.

Andrej Kosič

Lamutov likovni salon, 07.10.1986 - 20.10.1986

Razstava akvarelov. Besedilo za katalog napisal Janez Mesesnel, ki je avtorja predstavil na odprtju ter razstavo tudi odprl. Kulturni program je izvedel Trio Arti.
Z razstavo so se pričele oktobrske slovesnosti v počastitev krajevnega praznika mesta Kostanjevica.

Miroslav Zdovc

Lamutov likovni salon, 05.09.1986 - 05.10.1986

Pregledna razstava fotografij, ki jo je odprl ravnatelj Galerije Božidar Jakac, Andrej Smrekar. Kulturni program je izvedel violončelist Andrej Petrač.
Na fotografiji: Miroslav Zdovc in violončelist Andrej Petrač.

Tinca Stegovec
Grafike

Lamutov likovni salon, 15.08.1986 - 03.09.1986

Avtorico velike pregledne razstave je predstavil Janez Mesesnel, kulturni program pa je izvedel Trio Arti; Cveto Kobal/flavta, Zvone Richter/klarinet, Peter Štadler/fagot.
Na fotografiji: avtorica skrajno levo v pogovoru z Jožetom Marinčem.

• katalog

Janez Kovačič, Roberto Faganel

Lamutov likovni salon, 10.05.1986

Razstava del akademskih slikarjev. Dela in umetnika je predstavil umetnostni zgodovinar, Franc Zalar, ki je napisal tudi besedilo za zloženko.
Na fotografiji Roberto Faganel.

Viktor Goričan

Lamutov likovni salon, 06.12.1985

Pregledna razstava, ki jo je pripravila slikarska kolonija Poetovio - Ptuj.

Več avtorjev
VIII. Grafični bienale jugoslovanskih otrok

Lamutov likovni salon, 26.10.1985

Razstava del udeležencev tradicionalne likovne kolonije, ki so tokrat ustvarjali na temo Življenje, delo in običaji narodvo in narodnosti Jugoslavije. Pokrovitelj bienala je bil kipar in grafik, ter redni profesor na Likovni akademiji v Skopju Petar Hadži - Boškov.

Miroslav Šutej
Igra z erotiko

Lamutov likovni salon, 04.10.1985 - 18.10.1985

Rastavo in avtorja je predstavil Vladimir Maleković. Kulturni program je z deli Regerja, Bacha, Gologa in Prokofjeva izvedel violončelist Andrej Petrač.

• katalog

Vladimir Lamut
Avtoportret

Lamutov likovni salon, 27.07.1985 - 31.08.1985

Avtorja in njegov opus je na otvoritvi predstavil Andrej Smrekar. V kulturnem programu pa je Ivan Mrak izvedel himnično tragedijo Van Goghov vidov ples.
Razstava je med 15. in 27. oktobrom 1985 gostovala v Likovnem salonu Kočevje,  med 19. februarjem in 9. marcem 1986 pa v Posavskem muzeju Brežice.

Zmago Jeraj

Lamutov likovni salon, 02.07.1985 - 18.07.1985

Razstava risb, ki sta jo pripravili Umetnostna galerija Maribor in Obalne galerije Piran. O umetniku in njegovem delu je govoril Andrej Smrekar. Na otvoritvi je nastopil Jerko Novak / akustična kitara.

Boris Zaplatil

Lamutov likovni salon, 24.05.1985 - 10.06.1985

Razstava likovnih del udeleženca Forme vive 1984. Na otvoritvi je bil predvajan film Sretena Živojinovića o Zaplatilovem ustvarjanju.

Več avtorjev
VII. Grafični bienale jugoslovanskih otrok

Lamutov likovni salon, 23.09.1983

Razstavo del udeležencev tradicionalnega srečanja, na temo Moj dom, je žirija pod vodstvom Bogomirja Karlavarisa izbirala med pet tisoč prispelimi grafikami. Častni predsednik bienala je bil grafik Dževad Hozo.

Janez Vidic

Lamutov likovni salon, 25.03.1983

Antološka razstava, ki jo je Galerija Božidar Jakac priredila v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor. O avtorjevem delu je spregovoril ravnatelj Pokrajinskega muzeja Maribor, dr. Sergij Vrišer. Razstavo je odprl predsednik skupščine Kulturne skupnosti mesta Maridor, dr. Vladimir Bračič.

Bojan Golija

Lamutov likovni salon, 20.08.1982 - 20.09.1982

Galerija Božidar Jakac je razstavo organizirala v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor. Umetnika je predstavila Breda Ilich Klančnik, razstavo pa je odprl predsednik Skupščine kulturne skupnosti Maribor, dr. Vladimir Bračič.

Ivan Seljak Čopič

Lamutov likovni salon, 02.07.1982 - 15.07.1982

Umetnika je na odprtju in v katalogu predstavil Janes Mesesnel, razstavo pa je odprl umetnikov soborec, generalmajor Miha Butina.
Razstava je bila odprta v okviru slovesnosti ob 75-letnici osnovne šole ter odprtju nove ter prenovljene šole, kjer je na fasadi izveden tudi Čopičev največji mozaik v državi.

Karel Plemenitaš
Razstava grafik

Lamutov likovni salon, 04.06.1982 - 26.06.1982

Razstava grafika Karla Plemenitaša, takrat tudi profesorja likovnega pouka na OŠ v Kostanjevici na Krki. Razstavo je odprl Lado Smrekar

Več avtorjev
Umetnostna razstava

Lamutov likovni salon, 29.04.1982

Razstava Združenja umetnikov Škofje Loke, na kateri so sodelovali Berko Berčič, Silva Bernik, Pavel Florjančič, Herman Gvardjančič, Janez Hafner, Tomaž Kržišnik, Tone Logodner, Franc Novinc, France Mihelič, Simon Mlakar, Jože Peternelj, Mirna Pavlovec, Aljoša Sovček Sotler, Gabrijel Stupica in Ive Šubic. Razstavo je odprl Andrej Pavlovec, v kulturnem programu pa sta nastopila Oktet Jelovica in Mešani pevski zbor Lubnik, ki ja vodil Tomaž Tozon.

Ferdo Vesel

Lamutov likovni salon, 23.03. - 31.03.1982

Gre za prenos razstave, ki so jo ob 120-letnici rojstva umetnika pripravili v Kulturnem centru Ivan Napotnik v Velenju. Otvoril jo je akademik Josip Vidmar.

Jože Marinč

Lamutov likovni salon, 03.07.1981 - 17.07.1981

Razstava del mladega umetnika, s katerim je Galerija Božidar Jakac začrtala razstavno politiko Lamutovega likovnega salona, kot razstavišča, v katerem bodo imeli svoje mesto tudi mladi umetniki, ki vstopajo na slovensko umetniško sceno. Umetnika in njegovo delo je predstavil umetnostni zgodovinar, Andrej Smrekar. Glesbeni recital sta izvedla violinist Tomaž Lorenz in kitarist Jerko Novak.

• katalog

Več avtorjev
VI. Grafični bienale jugoslovanskih otrok

Lamutov likovni salon, 22.11.1980

Razstava 149 izbranih listov grafik, udeležencev tradicionalnega bienala jugoslovanskih otrok. Tema tokratne razstave je bila družina, pokrovitetelj bienala pa je bil akademski slikar in grafik Boško Karanović.

Boris Kobe
Risbe, slike in spomeniki NOB 1930-1980

Lamutov likovni salon, 10.10.1980

Razstava je bila organizirana v počastitev avtorjeve 75-letnice. Umetnika in njegovo delo je predstavila dr. Špelca Čopič, razstavo pa je odprl Franc Šali. Kulturni program je izvedel Kostanjeviški oktet.

France Kralj
Kiparstvo in grafika

Lamutov likovni salon, 25.07.1980

Prva posthumna razstava del Franceta Kralja - izbor kipov in grafik. Avtorja in njegov opus je v študiji, ki je objavljena v katalogu razstave, predstavil Andrej Smrekar, razstavo je odprl Josip Vidmar. Po odprtju je kulturni program v cerkvi sv. Miklavža izvedel Trio Lorenz.

Božidar Jakac
Leta iskanja in zorenja 1918-1927

Lamutov likovni salon, 16.05.1980

Študijska razstava risb ob umetnikovi 80-letnici rojstva. Avtorja in njegovo delo je z uvodno besedo v katalogu in ob odprtju razstave predstavila Melita Stele - Možina. Ob tej priložnosti je bil javnosti odprt prenovljeni Lamutov likovni salon, ki ga je hkrati z razstavo otvoril dr. Jože Brilej. Kulturni program sta izvedla violinist Tomaž Lorenz in kitarist Igor Saje.

Več avtorjev
V. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev

Lamutov likovni salon, 30.09.1978

Predsenik žirije je bil Vladimir Maleković, pokrovitelj in častni predsednik pa akademski slikar Miroslav Šutej.
Na fotografiji: Ustvarjanje Čarobne kocke, pod mentorstvom Sergia Gobba.

Janez Pirnat

Lamutov likovni salon, 07.07.1978 - 27.08.1978

Kiparska razstava, kulturni program sta v cerkvi sv. Miklavža izvajala pianist Aci Bertoncelj in čelist Ciril Škerjanec.

Boris Jesih

Lamutov likovni salon, 20.05.1978

Odprtje razstave in podelitev nagrade za upodobljajoče umetnosti “Josip Račič”. Nagrado je podeljevala redakcija Vjesnika. Glasbeni program je izvedel pisanist Aci Bertoncelj.

Gojmir Anton Kos

Lamutov likovni salon, 26.04.1978

Slikarska razstava, ki jo je odprla Melita Stele, kulturni program sta sooblikovala altistka Marija Bitenc-Samec in pianist Andrej Jarc.
Na fotografiji: (z leve) Polde Oblak, Gojmir Anton Kos in Ljudmila Plesničar.

Zoran Didek
Globina enostavnosti

Lamutov likovni salon, 02.09.1977 - 02.10.1977

Razstava kot velika slikarska antologija. O umetniku in njegovem delu je spregovoril Janez Mesesnel. Kolturni program je izvedel DPD Svoboda Brestanica, ki ga je vodil zborovodja Janko Avsenak.

• katalog

Ludvik Pandur

Lamutov likovni salon, 03.06.1977 - 26.06.1977

Slikarska razstava umetnika, ki ga je predstavila Meta Gaberšek Prosenc. Razstavo je odprl prof. dr. Vladimir Bračič. Kulturni program pa sta sooblikovala pianistka Alenka Vipotnik ter pianist Andrej Jarc.

• katalog

Janez Kovačič

Lamutov likovni salon, 16.04.1977 - 10.05.1977

Razstava del akademskega slikarja, ki ga je z besedilom v katalogu redstavil France Zalar.

• katalog

Boris Kobe
Monotipije

Lamutov likovni salon, 04.02.1977 - 04.03.1977

Avtorja in njegovo delo je predstavil prof. dr. Jože Kastelic.

• katalog

Več avtorjev
Zlati oktober

Lamutov likovni salon, 26.10.1976 - 30.11.1976

Kulturna akcija ob 20-letnici dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici na Krki 1956-1976, ki so se je udeležili: Lucijan Bratuš, Jože Centa, France Godec, Gabrijel Humek, Božidar Jakac, Boris Kobe, Martina Koritnik, Janez Kovačič, Miroslav Kugler, Nikolaj Omersa, Lojze Perko, Marjan Pliberšek, Viktor Povše in France Slana.
Na fotografiji: Martina Koritnik pri slikanju (foto: Ivan Zoran)

Peter Wullimann

Lamutov likovni salon, 10.09.1976 - 24.09.1976

Razstava grafik švicarskega avtorja, ki jo je odprl akademik Božidar Jakac. Kulturni program sta z izvajanjem del Debussya, Casella in Poulenca sooblikovala Alenka in Igor Dekleva.

Drago Dragić

Lamutov likovni salon, 10.09.1976

Razstava stvaritev v bakru, novosadskega umetnika, je bila postavljena v dvorani restavracije Pod Gorjansci.

Jela Trnkoczy

Lamutov likovni salon, 03.06.1976

Retrospektivna razstava. Pogled na umetničin opus za katalog razstave je pripravil Janez Mesesnel. Razstava je bila na ogled v Kočevju, Kostanjevici na Krki in Škofji Loki.
Foto: Marjan Smerke

• katalog

Maksim Gaspari

Lamutov likovni salon, 29.04.1976

Razstava del, ki jo je pripravil Kulturni center Velenje. Slikarja in njegovo umetniško pot je orisal prof. dr. Stane Mikuž. V kulturnem programu je sodeloval Kostanjeviški oktet.
foto: Miroslav Zdovc

Več avtrojev
IV.grafični bienale jugoslovanskih pionirjev

Lamutov likovni salon, 18.10.1975

Tema IV. bieanala je bila Koraki v svobodo, ki je počastila 30. obletnico osvoboditve. Za razstavo je žirija izbrala 140 del izmed skoraj 2000 prispelih grafik. Pokroviteljica bienala je bila akademska slikarka Alenka Gerlovič.

France Slana

Lamutov likovni salon, 12.06.1975 - 12.10.1975

Retrospektivna razstava umetnikovih akvarelov, ki je bila osrednja likovna prireditev jubilejnega 20. Dolenjskega kulturnega festivala in jo je obiskalo skoraj 8.000 obiskovalcev. Umetnika in njegovo delo je v katalogu predstavil Janez Mesesnel.
Razstava je bila zasnova kot potujoča in naj bi obiskala vse večje kraje po Sloveniji, poleg teh pa še Celovec, Gradec, Beograd in Skopje.

Več avtorjev
Makedonski umetniki

Lamutov likovni salon, 02.06.1975 - 09.06.1975

Razstavo del sodelujočih umetnikov Nikola Fidanovski, Vladimir Georgievski, Milan Jovanovič, Ismed Lahi, Ilija Penušliski, Korubin Rubens in Aneta Svetieva, je odprl sekretar republiške konference ZSMS Zdenko Mali.

• katalog

Lojze Čampa

Lamutov likovni salon, 18.04.1975

Razstava del kiparja, ki ga je v uvodu kataloga in na odprtju predstavil dr. Mirko Juteršek. V kulturnem programu je nastopila prvakinja Opere SNG Ljubljana, Milka Evtimova.

Sonja Lamut

Lamutov likovni salon, 11.10.1974 - 03.12.1974

Razstava grafičnih listov - mezzotinta - mlade umetnice, sestre Vladimirja Lamuta, ki je zaključila študij v Beogradu.

• katalog

Tugo Lebič

Lamutov likovni salon, 17.09.1974 - 30.09.1974

Razstava oljnih slik, avtorja in njegovo delo je v katalogu predstavil dr. Mirko Juteršek.

• katalog

Božidar Jakac
Avtoportreti 1915-1974

Lamutov likovni salon, 13.07.1974

Razstava avtoportretov v počastitev umetnikove 75-letnice rojstva. Uvodno besedo v katalogu je prispeval dr. Luc Menaše, ki je avtorja predstavil tudi na odprtju. V domu kulture je bil za tem izveden še Večer samospevov Musorgskega. Nastopili so Miroslav Čangalović, Ileana Bratuž Kacjan in Andrej Jarc.

• katalog

Klavdij Palčič

Lamutov likovni salon, 30.06.1974 - 11.07.1974

Razstava slik; avtorja in njegovo delo je predstavil dr. Mirko Juteršek.
V nadaljevanju je potekal Primorski večer, na katerem so se pod pokroviteljstvom Društva slovenskih pisateljev predstavili primorski pesniki iz trsta in Gorice Filibert Benedetič, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Ace Mermolja in Irena Žerjal. Njihova dela sta izvajala Mira srdoč in Jožko Lukeš.

• katalog

Karl Brandstätter

Lamutov likovni salon, 15.06.1974 - 27.06.1974

Razstava slik umetnika, ki ga je na odprtju predstavil predsednik zveze koroških likovnih umetnikov Walther Nowotny.
V nadaljevanju je potekal Koroški večer, ki ga je pričela podpredsednica svetovnega združenja Pen klubov, Mira Mihelič, pod pokroviteljstvom slovenske sekcije Pen kluba so se predstavili koroški pesniki Hans Gigacher, Andrej kokot, Walther Nowotny in Hans Renger.

• katalog

Marijan Pliberšek

Lamutov likovni salon, 25.05.1974 - 06.06.1974

Razstavo slik je otvoril ravnatelj škofjeloškega muzeja Andrej Pavlovec. Nekaj scenskih prizorov iz oper Madame Butterffly, La Boheme, in Gorenjski slavček je odpela prvakinja ljubljanske Opere Vilma Bukovec.

• katalog

Več avtorjev
III. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev

Lamutov likovni salon, 20.10.1973

Ob osrednji slovenski proslavi, ki je obeležila 400. obletnico kmečkega punta in je bila na arkadnem dvorišču današnjih prostorov Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, je bila tema bienala: Le vkup, le vkup uboga gmajna. Kot pokrovitelj je bienale otvoril Krsto Hegedušič.

Dušan Tršar

Lamutov likovni salon, 31.08.1973

Razstava plastik - objektov iz pleksi stekla in neona je Aleksander Bassin, ki je napisal uvodno besedo za katalog, poimenoval luminoplastike. Po otvoritvi je bila še uprizoritev gledališke predstave Gledališča Pekarna z delom Petra Božiča: Kako srečen dan.

• katalog

France Mihelič

Lamutov likovni salon, 17.08.1973

Retrospektivna razstava, ki jo je predstavil likovni kritik Janez Mesesnel. Uvodno besedo v zloženki je napisala Špelca Čopič.
Po otvoritvi je bil v “Gorjupovi” cerkvi koncert ansambla Schola Labacensis.

na fotografiji: (z leve) Krištof Zupet in Ivan Mrak na otvoritvi razstave

• katalog

Lucijan Bratuš
Razstava litografij

Lamutov likovni salon, 12.06.1973 - 26.06.1973

Razstavo Bratuševih litografij je odprl Aleksander Bassin, ki je napisal tudi uvodno besedo v katalogu razstave.

• katalog

Več avtorjev
Krvave kronike glas

Lamutov likovni salon, 14.04.1973

Na razstavi v počastitev 400-obletnice slovensko-hrvaškega kmečkega punta, so se s svojimi deli predstavilo: Janez Bernik, Riko Debenjak, Marijan Retoni, Boris Dogan, Francina Dolenec, Željko Hegedušić, Vasilije Jordan, Nives Kavurić - Kurtović, Edo Kovačević, Ferdo Kulmer, Ivan Lacković, Ivan Lovrenčić, France Mihelič, Virgilije Nevjestić, Željko Senečić, Miljenko Stančić, Gabrijel Stupica, Vilim Svečnjak, Kamilo Tompa in Fedor Vaić. Avtorje in njihova dela je predstavil Vladimir Maleković. Razstava je gostovala tudi v Kabinetu grafike HAZU v Zagrebu.
Uro po odprtju razstave je bil v domu kulture izveden Praznični večer, na katerem so nastopili Rajko Koritnik, Ladko Korošec, Peter Levec, Zdenka Lukec - Čudnova, Zlata Ognjanović in Ivan Potrč.

• katalog

Lucas Cranach

Lamutov likovni salon, 29.09.1973

Študijsko razstavo reprodukcij v počastitev 500 letnice renesančnega slikarja Lucasa Cranacha je otvoril generalni konzul NDR Horst Schadow, Nada VIdmar ter Igor in Alenka Dekleva pa so izvedli koncert glasbe starih mojstrov.

Na fotografiji: (z leve) Predsednik Dolenjskega kulturnega festivala Lado Smrekar, akademski kipar Vladimir Štoviček in predsednik SAZU akademik Josip Vidmar (foto: Ivan Zoran)

France Gorše

Lamutov likovni salon, 30.06.1972

Retrospektivna razstava. Po odprtju je bil predviden koncert Slovenskega okteta.
Odprtje razstave ni bilo dovoljeno.

• katalog

Več avtorjev
Od baroka do impresionizma

Lamutov likovni salon, 06.05.1972

Razstavo del je pripravila Narodna Galerija, odprla jo je ravnateljica, dr. Anica Cevc.

Albrecht Dürer

Lamutov likovni salon, 04.04.1972 - 03.05.1972

Študijska razstava reprodukcij v počastitev avtorjeve 400-letnice. Razstavo je odprl generalni konzul NDR Horst Schadow. Po slovesnosti je ansambel Consortium Musicum /Zlata Ognjanovič/sopran, Jože Pogačnik/flavta, Božo Mihelčič/violina, Mile Kosi/violina, Edi Mjaron/čelo) izvedel dela Ludwiga Senfla, Jacoba Gallusa, Thomasa Morleya in Claudia Monteverdija.

Na fotografiji: (z leve) Horst Schadow, generalni konzul NDR in Tone Kralj

• katalog

Več avtorjev
II. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev

Lamutov likovni salon, 30.10.1971 - 31.03.1972

Pokrovitelj II. bienala je bil akademski slikar France Mihelič, otvoril pa ga je Marijan Tršar. Na razpis se je odzvalo 59 šol, ki je poslalo 1366 del. Za razstavo je vladalo izjemno zanimanje zato so jo tudi večkrat podaljšali. Obiskalo jo je nekaj tisoč ljudi.

Več avtorjev
Mojstri naivnega slikarstva

Lamutov likovni salon, 09.10.1971

Na razstavi so bila predstavljena dela avtorjev:
Drago Jurak, Ivan Rabuzin, Matija Skurjeni, Slavko Stolnik in Stjepan Stolnik.

• katalog

Zlatko Prica

Lamutov likovni salon, 17.09.1971 - 30.09.1971

Razstava dela akademskega slikarja, ki ga je predstavil umetnostni kritik Vladimir Maleković.

Fotografija z otvoritve: (z leve) Lado Smrekar, Vladimir Maleković, Zlatko Prica

• katalog

Več avtorjev
Umetnost tavankutskih žena

Lamutov likovni salon, 01.07.1971

Predstavitev del žena, ki so v okviru likovnih kolonij kulturno-umetniškega društva “Matija Gubec” ustvarjale slike iz slame in tako nadaljevale bogato izročilo bunjevške ljudske umetnosti.

• katalog

Alenka Gerlovič

Lamutov likovni salon, 22.05.1971 - 13.06.1971

Predstavitev slikarskih del Alenke Gerlovič. Otvoritveni program je obogatila prvakinja ljubljanske Opere, Vanda Gerlovič, na klavirju jo je spremljala Zdenka Lukčeva.

Na fotografiji: Alenka Gerlovič

• katalog

Igor Pleško

Lamutov likovni salon, 01.04.1971

Slikarska razstava prof. Igorja Pleška.

Na sliki: Igor Pleško, Kovač z ribami, linorez

• katalog

Tone Kralj
Retrospektiva ob umetnikovi 70 - letnici

Lamutov likovni salon, 08.08.1970

Retrospektivno razstavo ob umetnikovi 70-letnici je odprl akademik Božidar Jakac, po otvoritvi je bil v Domu kulture koncert sopranistke Tatjane Kralj in nastop pesnika in igralca Toneta Kuntnerja.

• katalog

Več avtorjev
Naivni kiparji Jugoslavije

Lamutov likovni salon, 11.07.1970

Predstavitev petinštiridesetih kiparjev iz vse Jugoslavije. Avtorje je predstavil Vladimir Maleković, razstavo pa je odprl pokrovitelj, predsednik IS SRS Stane Kavčič.

• katalog

Edo Murtić

Lamutov likovni salon, 12.06.1970

Razstava del akademskega slikarja Ede Murtića. Avtorja je predstavil umetnostni kritik Vlado Maleković.

• katalog

France Godec

Lamutov likovni salon, 15.05.1970

Razstava del akademskega slikarja. Po otvoritvi razstave Večer dolenjskih pesnikov in pisateljev.

• katalog

Več avtorjev
I. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev

Lamutov likovni salon, 24.10.1969

Pokrovitelj I. grafičnega bienala jugoslovanskih otrok je bil akademik Božidar Jakac.

Miroslav Šutej

Lamutov likovni salon, 04.10.1969

Razstava najnovejših del akademskega slikarja; avtorja je predstavil zagrebški kritik Vladimir Maleković, po otvoritvi pa je Ansambel svobodnega plesa, teatra itd., izvedel plesni spored Pisalni stroji + jazz.

• katalog

France Mihelič

Lamutov likovni salon, 17.08.1969

Razstava del akademskega slikarja.

Božidar Jakac

Lamutov likovni salon, 15.07.1969

Retrospektiva ob umetnikovi 70 - letnici. Slavnostni govor o slikarju: dr. Emilijan Cevc, razstavo je odprl predsednik Občine Krško, Jože Radej.

• katalog

Stane Kregar

Lamutov likovni salon, 13.05.1969

Delo akademskega slikarja je predstavil umetnostni kritik Aleksander Bassin, program otvoritve pa je obogatil recital flavtista Miloša Pahorja in čembalistke Dine Slama.

• katalog

Anton Repnik

Lamutov likovni salon, 15.04.1969

Razstava del naivnega slikarja z nastopom Karloškega okteta. Razstavo je otvoril Karel Pečko.

• katalog

Več avtorjev
Plakat v NOB

Lamutov likovni salon, 19.10.1968

Razstava originalnih plakatov iz NOB, ki so nastali med leti 1941 in 1945.

• katalog

Polde Oblak

Lamutov likovni salon, 24.09.1968

Razstavo dela akademskega slikarja je predstavila Špelca Čopič, program pa je dopolnila sopranistka Bennie Jean Gillette ob klavirski spremljavi Bartona Webra.

• katalog

Peter Jovanovič

Lamutov likovni salon, 07.09.1968

Razstavo samorastnika Petra Jovanoviča, udeleženca Forme vive v letu 1968, je odprl ravnatelj Lado Smrekar, z recitalom Cankarjeve Gospe Judit, ki ga je izvedla prvakinja reškega gledališča Branka Verdonik - Rasberger pa so obeležili 50 letnico Cankarjeve smrti.

Bogoslav Živković

Lamutov likovni salon, 23.07.1968

Razstavo del ljudskega umetnika je obogatil recital Milovana Barjaktarevića, srbskega guslarja iz Niša.

Na fotografiji: kipar Živković in Vilma Pirkovič

• katalog

Več avtorjev
Svet naivnih

Lamutov likovni salon, 28.04.1968

Razstava del naivnih slikarjev Jugoslavije iz zbirke Gerharda Ledića z recitalom balad Petrice Kerempuha Miroslava Krleže v izvedbi člana Zagrebškega dramskega gledališča Mladena Šermenta ter Hlebinske narodne muzike, pod vodstvom Martina Hegedušića in bratov Galeković.

na sliki: v ospredju Gerhard Ledić in Krsto Hegedušič na otvoritvi

• katalog

Jože Tisnikar

Lamutov likovni salon, 13.11.1967 - 30.11.1967

Otvoritev razstave umetniških del je popestril član SLG Celje, Marjan Dolinar, ki je izvedel Beli azil Slavka Gruma.

• katalog

Miha Maleš

Lamutov likovni salon, 28.10.1967

Razstava

Rudi Simčič

Lamutov likovni salon, 14.09.1967 - 27.09.1967

Razstavo olj, grafik in lesenih plastik umetnika je z recitalom obogatil dramatik Ivan Mrak.

• katalog

Več avtorjev
Slike iz dolenjskih gradov

Lamutov likovni salon, 01.07.1967

Razstava je predstavila drobec nekdanjega bogastva, ki se je po naključju ohranil ali rešil iz požganih dolenjskih gradov. Odprtje razstave so obogatili Tatjana Remškar, primabalerina ljubljanske Opere in soplesalca Janez Mejač in Stane Polak. Operne arije je izvajala Vanda Gerlovič ob spremljavi pianistke Zdenke Lukčeve.

• katalog

Werner Berg in Othmar Jaindl
Grafika in skulptura

Lamutov likovni salon, 09.05.1967

Razstava grafik Wernerja Berga in skulptur Othmarja Jaindla, dveh najvidnejših umetnikov Koroške. Glasbeni recital je izvedla pianistka Tatjana Bučar.

• katalog

Rafaela Potokar

Lamutov likovni salon, 31.03.1967 - 17.041967

Razstava slik Rafaele Potokar in recital Tria Lorenz, ki je izvedel dela Haydna, Turina in Rachmaninova.

• katalog

Ciril Podbevšek
Razstava intarzij

Lamutov likovni salon, 18.03.1967 - 28.03.1967

Otvoritev razstave umetniških del in recital Slovenske balade in romance v izvedbi Jerce Mrzel, Janeza Vajevca, Nadje Vidmar, Metode Zorčič in Milene Zupančič.

• katalog

Aldo Dezza in Hisayuki Mogami

Lamutov likovni salon, 21.11.66 - 30.11.66

Razstava dveh udeležencev mednarodnega simpozija Forma viva je bila kot sklepna prireditev ob 10. letnici obstoja Dolenjskega kulturnega festivala. Z opernimi arijami so večer popestrili Vilma Bukovec, Rajko Koritnik in Ladko Korošec.

• katalog

Vladimir Lamut
Poslednji listi Vlada Lamuta

Lamutov likovni salon, 17.09.1966

Postuhmna razstava zadnjih avtorjevih del.

Stane Jarm in Marijan Tršar

Lamutov likovni salon, 27.08.66 - 10.09.66

Otvoritev razstave umetniških del in recital violinista Roka Klopčiča ter pianista prof. Marijana Lipovška.

• katalog

Janez Boljka in Peter Černe

Lamutov likovni salon, 30.07.66

Razstavo dveh kiparjev je z recitalom popestrila prvakinja lubljanske Drame SNG Štefka Drolc.

• katalog

Janez in Jurij Šubic

Lamutov likovni salon, 01.07.1966

Ni drugih podatkov o razstavi

Franc Kavčič

Lamutov likovni salon, 27.03.65

Razstava 35 risb najvidnejšega predstavnika klasicizma na Slovenskem.

• katalog

Več avtorjev
Slovenski ljudsko slikarstvo

Lamutov likovni salon, 08.08.64 - 30.08.64

Razstavo je v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem pripravil Gorazd Makarovič.

• katalog

Jože Horvat - Jaki

Lamutov likovni salon, 11.07.64 - 07.08.64

Razstavljena so bila predvsem dela iz ciklusa “Animalija”.

• katalog

Jože Gorjup

Lamutov likovni salon, 23.03.63 - 02.09.63

Pregledna razstava je nastala ob restavriranju Gorjupovih del na restavratorskem oddelku Akademije v Ljubljani, odprl pa jo je akad. prof. dr. France Stele.

• katalog

Ivan Napotnik

Lamutov likovni salon, 23.03.63 - 02.09.63

Tri leta po umetnikovi smrti je v Kostanjeviškem Domu kulture pregledno razstavo odprl ravnatelj Narodne galerije dr. Karel Dobida.

• katalog

Grafika starih mojstrov

Lamutov likovni salon, 23.06.63 - 01.09.63

Razstavljeni so bili grafični listi starih mojstrov iz zbirke Mestnega muzeja v Celju. Razstava je bila v prostorih šole.

• katalog

Merćin Nowak - Njechornski

Lamutov likovni salon, 23.03.63 - 31.03.63

Merćin Nowak - Njechornski je eden najvidnejših predstavnikov umetnosti Lužiških Srbov. Razstava je bila v razstavišču Doma kulture.

• katalog

Gabrijel Humek

Lamutov likovni salon, 26.01.1963 - 08.02.1963

Akademski slikar Gabrijel Humek je slikarstvo študiral najprej v Krakovu, nato pri prof. Beciću v Zagrebu, zadnji dve leti pa v Ljubljani, kjer je leta 1947 pri prof. Gojmiru Antonu Kosu tudi diplomiral. V Kostanjevici se je predstavil z okrog 50 doljnimi deli, pretežno krajinami.

Borčić Kugler

Lamutov likovni salon, 27.10.62 - 05.11.62

Avtorski postavitvi dveh dolenjskih umetnikov. Bogdan Borčić je razstavil 18 svojih del, Miroslav Kugler pa 19.

Na fotografiji: Bogdan Borčić v pogovoru z Ladom Smrekarjem.

• katalog

Več avtorjev
Listi iz jugoslovanke grafike

Lamutov likovni salon, 16.03.1962

Razstava 68 grafičnih del 21 umetnikov iz fonda Moderne galerije. Razstavo je pripravila in otvorila Melita Stele, kustosinja Moderne galerije.

Hinko Smrekar

Lamutov likovni salon, 23.02.1962

Razstava del akademskega slikarja Hinka Smrekarja. Pripravil jo je takratni direktor Narodne galerije dr. Karel Dobida, ki je imel po razstavi tudi dve javni vodstvi.

Na fotografiji: dr. Dobida vodi po razstavi.

Pregled slovenskega slikarstva od XIV. do XX. stoletja

Lamutov likovni salon

Razstava reprodukcij iz zbirk Narodne galerije ter serija strokovnih predavanj.

• katalog

Razstava udeležencev Forme vive

Lamutov likovni salon, 02.12.1961

Po zaključku prve Forme vive so v Lamutovem salonu otvorili še razstavo 33-ih del avtorjev, ki so sodelovali na simpoziju.

na fotografiji: (z leve) Mojca Vidmar in Anica Cevc

Vladimir Lamut
Kostanjevica 1958

Lamutov likovni salon, september 1958

Razstavljenih je bilo dvajset vedut Kostanjevice na Krki.

Razstava umetniških del sodobnih slovenskih avtorjev

Lamutov likovni salon, 06.10.1957 - 21.10.1957

Petindvajset sodobnih slovenskih slikarjev in kiparjev je razstavilo okoli sedemdeset umetnin. Razsatvo so postavili Vlado Lamut, Miro Kugler in arh. Filipčič, odprl pa jo je Ive Šubic, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov. Med drugim so razstavljali: Jakac, Mihelič, Pavlovec, Debenjak, Štoviček, Stiplovšek, Kugler, Lamut, Mole, Borčić, Gerlovič, Ciuha, Perko, Didek, Ive Šubic, brata Kralj, Kalin, Smerdu, Batič, Drago Tršar, Krajnc.